Študija kaže le marginalne koristi za Nemčijo v primeru, da ta podaljša obratovalni čas jedrskih elektrarn, je po branju poročila ugotovil jedrski skeptik, okoljski minister Norbert Röttgen. "Obratovalni časi imajo zgolj marginalen in nikakor ne odločilen učinek," je dejal.
Na drugi strani je jedrski energiji veliko bolj naklonjeni gospodarski minister Rainer Brüderle menil, da bi podaljšan čas obratovanja jedrskih elektrarn vladi omogočil boljši nadzor nad cenami energije ter ji pomagal doseči ambiciozne okoljske cilje. Po njegovih besedah bi lahko do leta 2030 s tem prihranili osem milijard evrov.
V študiji so sicer strokovnjaki preverjali učinek na cene energije in na okolje v primerih, da Nemčija podaljša čas obratovanja jedrskih elektrarn za štiri, 12, 20 ali 28 let. Röttgen se zavzema za najkrajši možni čas obratovanja, saj po njegovem mnenju obratovalni čas nima odločilnega učinka. Brüderle na drugi strani meni, da bi morala Nemčija, v kolikor bi se prehitro odpovedala jedrski energiji, povečati število elektrarn, ki za pridobivanje energije uporabljajo premog.
Röttgen je sicer poudaril, da se s kolegom razlikujeta v poudarkih ugotovitev, a se strinjata, da je jedrska energija le "vmesna tehnologija" na poti k boljši energetski učinkovitosti ter večji uporabi obnovljivih virov energije.
Nemška kanclerka Angela Merkel se je sicer v nedeljo izrekla za 10- do 15-letno podaljšanje obratovalnega časa jedrskih elektrarn v državi, a je njen predstavnik Steffen Seibert danes poudaril, da ne gre za končno odločitev. Opozoril je še, da je Merklova v isti sapi poudarila, da bo vlada pri sprejemu odločitve upoštevala tudi pravna in varnostna vprašanja.
Nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder je v času svojega mandata sprejel odločitev o zaprtju jedrskih elektrarn do leta 2022, Angela Merkel pa je v svojem drugem mandatu dopustila možnost podaljšanja njihovega delovanja. To sicer pogojuje z uvedbo novega jedrskega davka, ki pa mu industrija ostro nasprotuje.
