Premier Borut Pahor je ob tem dodal, da bi Vegrad moral zamenjati upravo. »Vegrad iz različnih razlogov potrebuje novo vodstvo. Zamenjava na njegovem vrhu bi pomenila potrebno osvežitev tako za poslovne ambicije kot za zaupanje zaposlenih in podizvajalcev,« je dejal.
Vegradova usoda je trenutno v rokah okrožnega sodišča v Celju. To je zaradi vložitve predloga za prisilno poravnavo prekinilo odločanje o predlogu za stečaj. Policija in tožilstvo zoper odgovorne in pravne osebe v Vegradu in povezanih družbah trenutno vodita vrsto postopkov. Med drugim gre za sume kaznivih dejanj izneverjanja, poslovne goljufije, kršitev pravic delavcev. V postopku je več odgovornih oseb. Danes se bodo sicer nadaljevala pogajanja med predsednico uprave Vegrada Hildo Tovšak in sindikati, na katerih bo osrednja točka izplačilo obveznosti do zaposlenih.
Danes pogajanja Tovšakove s sindikati, skupščina lahko prinese nove zaplete
Pogajanja med predsednico uprave Vegrada Hildo Tovšak in sindikati, na katerih bo osrednja točka izplačilo obveznosti do zaposlenih, se bodo nadaljevala danes. Če ne bodo dosegli ustreznega dogovora, bo v Vegradu stavka. Po neuradnih podatkih naj bi bila za prihodnji teden načrtovana tudi nova seja nadzornega sveta. Ali bo do nje tudi prišlo, pa je odvisno od tega, ali je Klemen Boštjančič še vedno član Vegradovega nadzornega sveta. Ponovni zaplet lahko pričakujemo na ponedeljkovi redni skupščini družbe. Tovšakova namreč ni na ustrezen način objavila razširitve dnevnega reda skupščine, kar je od nje zahtevalo državno podjetje PDP, ki je 29-odstotni lastnik Vegrada. V razširitvi dnevnega reda je PDP zahteval, naj izredni revizorji med drugim preverijo številne prodaje nepremičnin in posle med Vegradom in podjetji, v katerih so lastniki člani Vegradovega poslovodstva.
Po zakonu o gospodarskih družbah lahko manjšinski delničar, ki ima najmanj pet odstotkov delnic, zahteva razširitev dnevnega reda že sklicane skupščine v sedmih dneh od objave sklica skupščine. Po zahtevi pa morajo biti zadeve, ki naj bi bile dodane na dnevni red, objavljene v naslednjih sedmih dneh. To pomeni, da je skrajni rok za objavo razširjenega dnevnega reda štirinajst dni od sklica skupščine. Pri tem je pomembno, da je razširitev dnevnega reda objavljena na enak način, kot je bil objavljen sklic skupščine, torej v istem glasilu. Ker je uprava Vegrada 30. julija objavila sklic skupščine v Uradnem listu, bi morala v Uradnem listu objaviti tudi razširjeni dnevni red skupščine. To pa se ni zgodilo, temveč je uprava razširjeni dnevni red skupščine objavila le na spletni strani Vegrada.
Profesor s pravne fakultete v Mariboru dr. Saša Prelič je dejal, da če uprava družbe razširjenega dnevnega reda ne objavi na enak način, kot je objavila sklic skupščine, se o zadevi, ki jo vključuje razširjeni dnevni red, na skupščini ne more odločati oziroma je izglasovani sklep neveljaven. "Bistvo sklica skupščine je namreč, da sklicatelj skupščine delničarjem vnaprej jasno napove, o čem se bo na skupščini odločalo. Če razširjeni dnevni red ni objavljen na enak način, kot je bil objavljen sklic skupščine, posledično ni zagotovljena ustrezna vnaprejšnja obveščenost delničarjev," je razložil Prelič. Dodal je, da je v tem primeru možno, da posamezni delničar, ki tehta, ali naj se udeleži skupščine ali ne, spregleda razširjeni dnevni red in zaradi tega sprejme drugačno odločitev glede udeležbe na skupščini, kot bi jo sicer.
sebastjan.morozov@dnevnik.si
