Državni "big brother"
Podatki o učencih in dijakih, ki se bodo prijavili na šolsko malico, obsegajo njihove osebne podatke, od naslova do EMŠA, podatke o družinskih dohodkih, podatke o tem, kolikokrat je učenec ali dijak malical in kolikokrat se je odjavil. Evidenco bo vodila šola, nadzorovalo jo bo tudi ministrstvo za šolstvo in šport, podatki pa bodo ohranjeni pet let, v čemer ravnatelj Merc vidi dodaten problem in se sprašuje o upravičenosti spremljanja vseh teh podatkov. "To je državni big brother," pravi.
Naj spomnimo, da je predlog zakona že v pomladnih mesecih sprožil odpor dijakov, ki se jim zdi nesprejemljivo, da bodo od septembra morali malico, ki so jo sedaj dobri dve leti dobivali zastonj, plačevati. Tukaj pa bodo na boljšem šolarji, ki jim bo država - tako kot doslej dijakom - primaknila denar za dve tretjini cene malice.
Vsak učenec in dijak bo dobil subvencijo za malico v višini 66,12 odstotka, torej vsak učenec vsak dan 0,50 evra, vsak dijak pa 1,6 evra (cena šolske malice je po podatkih ministrstva 0,80 evra, dijaške pa 2,24 evra). Še dodatno subvencijo bodo dobili šolarji in dijaki iz socialno ogroženih družin, za katere bo malica brezplačna.
Medtem pa se Mercu zdi problematično že samo določanje cene obrokov. Malica, ki je pripravljena za točno določeno "smešno nizko ceno", bo enolična in nekvalitetna, zato jo bodo šolarji spet zavračali, meni.
Avtomati prepovedani!
Da bi učencem in dijakom onemogočili dobavo nezdrave hrane, so na ministrstvu v zakonu prepovedali še avtomate za distribucijo hrane in pijače. "Ob ustrezni ponudbi in organizaciji obrokov so avtomati v šolah s fiziološkega stališča nepotrebni in neutemeljeni in se jih lahko kot take uporablja le za komercialne namene in promoviranje tržnih znamk ter lahko potencirajo socialne razlike med učenci in dijaki," menijo na ministrstvu, medtem pa se šolniki ponovno sprašujejo o smiselnosti te prepovedi, saj so prepričani, da je otrokom nemogoče preprečiti uživanje hitre hrane in sladkih pijač.
Mag. Matej Gregorič z Inštituta za varovanje zdravja RS je z novim zakonom zadovoljen, "saj vpeljuje dobre temelje, da se prehrana v šolah zares uredi." K temu bo pripomogel tudi spremenjen zakon o javnih naročilih, zaradi katerega bodo šole lažje izpolnjevale prehranska priporočila. Gregorič pravi, da morajo šole v letnih načrtih predvideti tudi aktivnosti za prehransko vzgojo, a meni, da bo učinek res opazen šele takrat, ko bo ta postala del obveznih šolskih programov. Sam vodi tako imenovane fokusne skupine po šolah in je ugotovil, da učenci, stari 10 let, na pamet naštejejo vse vitamine, ne znajo pa sošolcu povedati, s katero zelenjavo ali sadjem jih lahko zaužije. Zato Gregorič zelo podpira tako imenovano Shemo šolskega sadja, ki je ukrep skupne kmetijske politike EU, v kateri v letošnjem letu sodeluje 345 osnovnih šol (oziroma 75 odstotkov vseh osnovnih šol) in v katero so vključeni vsi učenci od prvega do devetega razreda. Shema šolskega sadja je nov ukrep finančne pomoči EU in Slovenije za nakup svežega sadja in zelenjave v šolah. "Posebna dodana vrednost tega ukrepa je, da obravnava tudi vzgojni vidik, saj so morale šole sočasno načrtovati tudi različne spremljajoče dejavnosti. Zato otroci obiščejo bližnje sadovnjake in spoznajo, kje so na primer jabolka zrasla. Pokazalo se je, da na tistih šolah, kjer so ravnali tako, sadje ni več ostajalo," pojasnjuje Gregorič, ki je prepričan, da imajo na tak način otroci in mladostniki v EU enake možnosti dolgoročnega in rednega uživanja sadja in zelenjave. Pričakuje, da bi dolgoročno lahko zmanjšali trend pojava čezmerne telesne teže in debelosti, posredno pa se se krepi tudi položaj slovenskega kmeta. Z omenjenimi sredstvi, ki znesejo približno šest evrov na učenca, lahko šola učencem 20-krat v letu razdeli sadje.
Če bodo zaradi akcije otroci res pridobili boljše prehranjevalne navade, bo to koristno, saj šolniki, med njimi tudi Merc, ugotavljajo: "Učenci imajo najraje pomfrit in hamburgerje, zavračajo pa svežo ali kuhano zelenjavo in meso. Na šoli se držimo smernic o zdravi prehrani in tudi poskušamo vzgajati v tej smeri, a potrošniška miselnost otrok in staršev pogosto pelje v motnje hranjenja v obe skrajnosti. Četrtina otrok ima čezmerno telesno težo in so vsaj za 15 odstotkov manj telesno zmožni kot pred 20 leti, kar potrjujejo telesnovzgojni kartoni in statistika."
