Kot je razvidno iz danes objavljenega revizijskega poročila računskega sodišča, je bil neto položaj Slovenije kot celote, ki vključuje državni proračun in prilive na namenske podračune ter prejemnike izven državnega proračuna, v revidiranem obdobju pozitiven. To pomeni, da je bilo Sloveniji iz proračuna EU nakazanih več sredstev, kot jih je vanj vplačala.

Državni proračun je v letih 2007 in 2008 iz bruseljske blagajne prejel manj sredstev, kot jih je vanj vplačal (v letu 2007 za 8,6 milijona evrov in v letu 2008 za 64,7 milijona evrov), ter tako izkazoval negativen neto položaj do proračuna EU. V letih 2004, 2005, 2006 in prvi polovici leta 2009 pa je državni proračun do evropskega proračuna izkazoval pozitiven neto položaj.

Pri preverjanju načrtovanja prihodkov iz proračuna EU v državnem proračunu pa je računsko sodišče ugotovilo, da je bil v obdobju med letoma 2004 in 2008 najmanjši razkorak med načrtovanimi in realiziranimi prihodki na področju skupne kmetijske politike, največji pa na področju kohezijske politike, kjer se načrtovanje v tem obdobju ni načrtovalo.

Računsko sodišče je zato ministrstvu za finance ter službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko podalo priporočila za učinkovitejše načrtovanje prihodkov iz evropskega proračuna v državnem proračunu.

Do konca junija 2009 je Slovenija največ sredstev pridobila na podlagi enotnega programskega dokumenta 2004-2006 in programa razvoja podeželja 2004-2006, ki sta po znesku odobrenih pravic tudi največja. Na podlagi teh dveh programov Slovenija lahko pridobi 519,1 milijona evrov oz. 72,45 odstotka vseh odobrenih pravic iz obravnavanih programov.

Pri obeh programih je Evropska komisija Sloveniji na namenske podračune nakazala skupno 493,1 milijona evrov oz. 95 odstotkov odobrenih pravic iz posameznega programa, kar je največ, kar lahko država pridobi pred zaključkom programov. Prav tako je bilo v okviru omenjenih programov komisiji poslanih največ zahtevkov za plačilo in evidentiranih največ prihodkov v državnem proračunu.

V revidiranem obdobju je Slovenija najpočasneje črpala sredstva iz programa Equal s področja zaposlovanja in socialnega vključevanja, ki je po vrednosti najmanjši in predstavlja 0,86 odstotka vseh odobrenih pravic na podlagi obravnavanih programov pomoči.

Na namenski podračun tega programa je Slovenija do konca junija lani prejela za 4,2 milijona evrov evropskih sredstev oz. dve tretjini začetnih odobrenih pravic. Prihodke v državnem proračunu je realizirala v višini polovice začetnih odobrenih pravic, v enakem odstotku je Evropski komisiji posredovala zahteve za plačilo. Evropska komisija je zaradi prepočasnega izvajanja zmanjšala odobrene pravice tega programa.

Iz Kohezijskega sklada je Slovenija do konca lanskega junija pridobila na namenski podračun za 117,2 milijona evrov prilivov oz. dve tretjini odobrenih pravic po odločbah Evropske komisije o potrditvi projektov. Komisiji je poslala zahtevke za plačilo za približno dve tretjini odobrenih pravic po odločbah Evropske komisije o potrditvi projektov in za približno toliko je evidentirala prihodkov v državnem proračunu.

Kot ob tem navaja računsko sodišče, se projekti Kohezijskega sklada sicer še izvajajo, zaključiti se morajo do 31. decembra letos.