Kako bi ocenili uspešnost festivala Fabula 2010?

Festival Fabula je gotovo pustil izredno močan pečat celotnemu dogajanju okoli Svetovne prestolnice knjige. Ambiciozen program z obiski svetovno znanih vrhunskih avtorjev in izdaja njihovih knjig v kar najbolj dostopni obliki je ena plat te uspešne zgodbe. Druga, zelo razveseljiva plat je, da je občinstvo festival sprejelo izredno pozitivno in da smo res doživeli prvi literarni festival, ki je pritegnil širok krog publike različnih generacij, kar doslej ni bila praksa. Tretja stvar je, da je bil festival zelo kompleksen in da je poleg dogajanj okoli leposlovja vključeval številne druge projekte, od dogajanja na javnih odprtih prostorih, strokovnih srečanj do otroškega programa. Vse to se je lepo ujelo z "duhom" Ljubljane - svetovne prestolnice knjige", ki daleč presega omejitev dogajanja na literaturo, temveč promovira knjižno kulturo v najširšem pomenu besede. To pa pomeni upoštevati celotno verigo knjige, od avtorjev, bralcev, založnikov, tiskarjev, knjigarn, knjižnic pa vse do tistih, ki se ukvarjajo z bralno kulturo.

Kakšna pa bo podoba festivala v prihodnjih letih? Se lahko tudi po zaključku projekta LSPK obdrži na tej ravni?

Letošnja izkušnja festivala in njegova evalvacija, ki je sledila, sta nas nedvoumno zavezala k temu, da takšen koncept festivala ohranimo tudi v prihodnje. Ljubljana takšen literarni festival ne le potrebuje, hoče ga. Tako z organizatorji kot z javno agencijo za knjigo in ministrstvom za kulturo smo v tej smeri opravili razgovor in prišli do načelnega dogovora, da bomo pogoje za takšen obseg in približno takšno raven festivala tudi zagotovili. Zato ne čudi, da smo naslednjo izdajo festivala prestavili v čas zaključka programa Svetovne prestolnice knjige. In prav to je eden izmed ključnih ciljev programa LSPK - odpirati nova polja, nove vsebine, nove pristope glede knjige in bralne kulture z ambicijo, da ti postanejo trajni del kulturne ponudbe v Ljubljani in Sloveniji. Podobno, kot se je to zgodilo tudi z novim kulturnim časopisom Pogledi. Svetovna prestolnica knjige tako že danes pušča pomembne sledi v kulturni podobi Ljubljane.

Kako uspešna pa je akcija Knjiga za vsakogar, v okviru katere se prodajajo knjige po ceni treh evrov? Lahko ta akcija kaj spremeni na založniškem trgu v Sloveniji?

Projekt je le majhen košček v kompleksni strukturi slovenskega založništva. 21 knjig seveda ne more bistveno spremeniti založništva, kajti če na leto izide 6500 knjižnih naslovov, ne gre pričakovati znatnih učinkov na slovenskem knjižnem trgu. Res pa je, da je že sam začetek projekta pokazal - kar smo snovalci projekta upali - da je kakovostno in zahtevnejšo literaturo možno pri nas narediti zanimivo tudi za širši krog bralcev. Razveseljivo dejstvo je, da so prve tri knjige, ki jih je izdala Cankarjeva založba, čitanke Pahorja, Žižka in Makarovičeve, že razprodane. 8000 prodanih izvodov je za tovrstne knjige izjemen uspeh in sporočilo založnikom, kaj si kupci želijo. Poudaril bi rad, da Knjige za vsakogar niso zgolj poceni in kakovostne knjige, to je projekt, ki temelji na tem, da knjigo kar najbolj približamo kupcu, tudi prek številnih prodajnih mest - tu so pomembno vlogo izpeljale knjižnice, kajti na številnih območjih knjigarn nimamo - in groba ocena je, da se tretjina izvodov proda v knjižnicah. Knjige za vsakogar so nadalje tudi zelo dobra promocija knjižnih naslovov, so dogodki, ki so povezani z njimi, so zgodbe, ki nastajajo okoli teh knjig. Je pa res, s tem projektom v prvi vrsti mislimo na bralca. Prvega septembra izide nova knjiga v zbirki, strip Grafit, kasneje mu sledi še en. Šestega septembra izide tretji strip, Flisarjev Čarovnikov vajenec. Pozornost stripu v okviru svetovne prestolnice knjige ni naključna, splošno znano je, da številne kulturne politike strip izkoriščajo kot pomemben dejavnik pri razvijanju bralne kulture. V tem kontekstu naj omenim še, da septembra odpiramo novo striparnico, in sicer v Kinu Šiška.

Kaj torej ta projekt lahko pomeni za založništvo?

V bistvu smo projekt zastavili tudi tako, da podrobno spremljamo, kako, kje in koliko se knjige prodajajo. Teh podatkov doslej v slovenskem založništvu ni bilo, na tri mesece pa jih tudi javno objavimo. Na ta način transparentno izvajamo evalvacijo projekta. Številke bodo povedale, kako uspešne so izdaje. To je akcija, ki ima omejen obseg in ki ne more biti poslovni model, ker moramo vedeti, da so bile knjige subvencionirane in imajo močno podporo tako glede prodajnih mest kot tudi promocije. Gotovo pa je, da se bo projekt v neki obliki nadaljeval, saj ga kupci knjig očitno sprejemajo. Uspeh projekta Knjige za vsakogar temelji na tem, da združuje založnike, knjigarne in knjižnice in da kar najbolj razvaja kupce, zato ni to nič drugega kakor široka kampanja za promocijo knjige in branja. Kaj bodo iz nje potegnili založniki za svoje prihodnje poslovne poteze, pa je vprašanje tudi zanje.

Kateri dogodki so zaznamovali poletno dogajanje?

Program LSPK je bil čez poletje zaznamovan z zelo različnimi dogodki, ki so večinoma temeljili na dogajanju na prostem. Knjižnica pod krošnjami, branje na avtobusih s Progo 10, izredno zanimivo vsebino je program vpeljal s prvim Festivalom črk, ki tematizira oblikovanje, tipografije, tisk, vse tiste elemente knjižne kulture, ki prevečkrat ostajajo v ozadju.

Del LSPK sta še dva nova parka. Sta zaživela, kakor je bilo načrtovano?

Park v Fužinah se odpre jeseni. Zasnovan je kot bralni labirint, projekt izvaja zavod Exodus. Navje pa je seveda poseben park, ki je bil že prej zasnovan okrog knjige in mislim, da smo z LSPK to uspešno nadgradili. Vendar pa se bodo same vsebine knjižnih portalov v tem parku do konca definirale šele jeseni in takrat smo dolžni oblikovati nek koncept, ki bo posvečen knjigi. Vsebinsko in tehnično bomo tudi to zadevo rešili jeseni.

Vse bolj se bliža zagon programa v Trubarjevi hiši literature. Kaj se obeta v prihodnjih mesecih?

S septembrom LSPK dobiva nov ustvarjalen val, tudi z odprtjem Trubarjeve hiše literature kot posebnega prostora, mešanico muzejske in knjižnične dejavnosti. Je reminiscenca na Trubarja, ki pa hkrati poskuša definirati Trubarjev duh v današnjem času. Bistvo odprtja hiše ni zgolj nov javni prostor v središču mesta, ki bo tako ali drugače zaznamovan s knjigo. Glavni razlog za to, da Ljubljana dobiva omenjeno hišo, pa je zasnova programa, ki ima vizijo, da postane referenčno mesto za književnost, knjigo in družbenokritično refleksijo. Zato bo Trubarjeva hiša literature odprta za raznolikost in drugačnost ter bo omogočala izvedbo različnih programskih sklopov. Moram poudariti, da bo program v veliki meri slonel tudi na uporabi novih medijev in tehnologij, zato sem prepričan, da bo to pomembna obogatitev kulturne ponudbe v Ljubljani, tudi v smislu razvijanja bralne kulture, ker bo program posvečal pozornost tudi pedagoškim programom za šole.

Se je zaradi projekta LSPK povečala prepoznavnost Ljubljane oziroma je to kaj vplivalo na večje število turistov?

Moramo biti realni, projekt je pomemben bolj za Ljubljano in za Slovenijo, ostali njegovi učinki so posredni. Vsekakor pa je LSPK postal prepoznavna blagovna znamka Ljubljane. Lahko povem, da je bila na turističnih sejmih po svetu LSPK predstavljena kot pomembna kvaliteta mesta. Ne moremo pa pričakovati, da bi zato imeli naval turistov, ker vendarle knjiga ostaja vezana na jezik in to je prva ter ključna ovira, da bi bil to velik turistični projekt. Tudi v vseh drugih dosedanjih prestolnicah je zelo podobno. Res pa je, da smo številne obiskovalce predvsem z dogodki, ki se odvijajo na odprtih javnih površinah, uspeli opozoriti na to, da je Ljubljana nosilka tega Unescovega naziva in to nam kažejo tudi odzivi tujih gostov, ki so ostali zapisani v knjigi vtisov v informacijski pisarni LSPK.