"Je znamenje upora iranskega naroda in njegove odločenosti, da doseže svoje cilje," je na današnji novinarski konferenci v Bušerju po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal Salehi.

Iranski in ruski strokovnjaki so danes pričeli polniti z jedrskim gorivom prvo jedrsko elektrarno v Iranu. To je prvi korak, da lahko objekt prične delovati in naj bi trajal več dni. Na električno omrežje zagotovo ne bo priključena še vsaj do novembra, polno obratovalno moč 1000 megavatov pa naj bi dosegla v šestih do sedmih mesecih.

Nuklearko ob Perzijskem zalivu je že leta 1975 začelo graditi nekdanje hčerinsko podjetje nemškega Siemensa Kraftwerk Union AG, v 90. letih 20. stoletja pa je projekt prevzela Rusija oziroma njena jedrska agencija Rosatom, ki naj bi tudi skrbela za jedrsko gorivo in odpadke. Dokončanje elektrarne je bilo sprva načrtovano za leto 2007, njeno gradnjo pa so nadzorovali inšpektorji Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA).

Iranske oblasti zatrjujejo, da je njihov glavni cilj le proizvodnja elektrike, zahodne države na čelu z ZDA pa se bojijo, da bi lahko v Bušerju tudi razvijali jedrsko orožje. Pomisleke so danes ponovili v Londonu.

"Vedno smo spoštovali pravico Irana do razvijanja izključno civilnega jedrskega programa. Problem pa je stalno zavračanje Irana, da pomiri IAEA in mednarodno skupnost, da so njegove aktivnosti na področju plemenitenja urana samo miroljubne," je dejal državni sekretar na britanskem zunanjem ministrstvu Alistair Burt.

ZDA in Izrael nikoli niso izključile možnosti vojaškega napada na Iran, če bo ta razvijal jedrsko orožje. "Verjamem, da nekateri razmišljajo o napadu na Iran, še posebej tisti znotraj sionistične skupnosti. A vedo, da je Iran neuničljiv in ne verjamem, da jim bodo njihovi ameriški gospodarji to dovolili," pa je v pogovoru za današnjo izdajo katarskega časnika Al-Šark povedal iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad. "Prav tako vedo, da bo iranski odgovor velik in boleč," je dodal.

Iranci na jedrsko elektrarno čakali več kot 30 let

Iran je danes končno dobil svojo prvo jedrsko elektrarno - obrat v Bušerju ob Perzijskem zalivu, ki ga je čakal več kot trideset let. Sledi kronologija gradnje elektrarne:

1975 - Začetek gradnje dveh reaktorjev v Bušerju, ki naj bi ju končali leta 1981. Pogodbo zanju sklene iranski šah Mohamed Reza Pahlavi z nemško družbo Siemens.

1979 - Po islamski revoluciji in strmoglavljenju šaha se gradnja ustavi, nemški partner pa se umakne iz posla. Reaktorja sta zgrajena do 60 in 80 odstotkov.

1980-1988 - Med iransko-iraško vojno je objekt večkrat bombardiran.

1995 - Iran podpiše pogodbo z Rusijo za gradnjo štirih reaktorjev v Bušerju, v skladu s katero naj bi objekt začel delovati leta 2000. Dogovor naleti na ostre kritike, še posebej ZDA.

1996 - Ruski strokovnjaki končajo preiskavo o stanju prvih dveh reaktorjev v Bušerju z zaključkom, da ju bo v veliki meri treba obnoviti.

2007 - Ruski predsednik Vladimir Putin med obiskom zagotovi Iranu, da bodo elektrarno zgradili, a ne navede konkretnega datuma. Hkrati začne Rusija v Bušer dobavljati jedrsko gorivo.

2009 - Ruski in iranski strokovnjaki opravijo testni zagon prvega reaktorja v Bušerju, vendar pa Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) še vedno zadržuje pod ključem jedrsko gorivo.

21. avgust 2010 - Elektrarno uradno odprejo, tako da jo začnejo polniti z jedrskim gorivom. Na električno omrežje zagotovo ne bo priključena še vsaj do novembra, polno obratovalno moč 1000 megavatov pa naj bi dosegla v šestih do sedmih mesecih.