Poslovnež Miroslav Mišković je le eden v nizu srbskih poslovnežev, med njimi tudi najbogatejših v državi, ki v rokah držijo najpomembnejše blagovne znamke v Srbiji. „Delajo na področjih, ki ne podlegajo mednarodni konkurenci, kakor so na primer telekomunikacije ali pa trgovina na malo, v mnogih primerih pa imajo monopolističen položaj,“ je pojasnil vodja beograjske pisarne nemške zakladnice, Michale Ehrke.
Ehrke je opravil raziskavo o moči oligarhije v Srbiji, zaradi katere morajo potrošniki v Srbiji za številne proizvode odšteti veliko višje vsote, saj na tržišču ni konkurenčnosti. Domači podjetniki s pomočjo političnih povezav daleč od tržišča držijo konkurente iz tujine. Zato tudi celotnemu srbskemu gospodarstvu ne uspeva ustvariti rasti, saj se namesto povečevanja izvozne industrije tajkuni raje osredotočajo na „varno“ domače tržišče.
Večina teh tajkunov je vzpon začela v času vladavine Slobodana Miloševića. Po pisanju Deutsche Welle so imeli z njim odlične odnose, mnogo denarja so zaslužili s privatizacijo in najbolj na račun vojne, ki je bila v času njegovega mandata.
Oligarhija je po Miloševićem padcu brez težav zamenjala strani. Posebno pozornost je pritegnil nedavni govor predsednika Borisa Tadića, ki je, nanašajoč se na oligarhe, govoril o „neprimernem bogastvu“določenih državljanov.
