Pri vplivu kmetijstva in proizvodnje hrane na podnebne spremembe velikokrat poudarjamo različne proizvodne prakse, ki imajo res pomemben vpliv, pozabljamo pa na najpomembnejšega "krivca" pri proizvodnji hrane - prevoz, pravi minister, ki na to opozarja tudi na ravni EU.
"S stališča varovanja okolja paradižnik, pridelan v Sloveniji, ni primerljiv s paradižnikom, pridelanim v zelo oddaljeni evropski državi. Zato je smiselna regionalna pridelava hrane, kar pomeni vnovičen odmik od popolnega liberalizma," je dejal.
Drugo stališče Slovenije v pogovorih v EU je, da je treba zagotoviti delovanje sistemov za varovanje porabnika in zagotoviti preglednost živil. "Tudi zato ima Slovenija pri dolgoročni proizvodnji mleka dve stališči, ki ju zdaj proučujejo preostale evropske države: na mleku mora biti jasno označeno, kje je proizvedeno in kje predelano," pravi minister.
Ob nesorazmerju med cenami kmetijskih surovin in drobnoprodajnimi cenami Židan pravi, da lanski bilančni podatki kažejo, da je položaj v kmetijstvu "res težak". Ekonomičnost, pokritje odkupnih cen s stroški, je lani za povprečnega kmetovalca znašala okoli 0,8. Kmetijska proizvodnja je upadla za dva odstotka, vrednost proizvodnje pa se je znižala za 15 odstotkov. "Surovine so se pocenile, a uporabnik tega ne občuti," ugotavlja minister.
Ocene kmetijskega inštituta kažejo, da je lani vrednost kmetijske proizvodnje prvič po letu 2004 upadla pod milijardo evrov, na okoli 950 milijonov. Vrednostno se je lani zmanjšala tudi proizvodnja v živilski industriji, in sicer glede na predlani za 10 odstotkov na nekaj manj kot 1,9 milijona evrov.
Kmetje so izčrpali zaloge iz prejšnjih let, zato težko vzdržujejo likvidnost, pravi Židan in dodaja, da jim želi ministrstvo pomagati s tekočim izplačevanjem transferjev. Zanje gre večina od slabe pol milijarde evrov vrednega kmetijskega proračuna. "Dobro pa je, da je večina tega denarja evropskega," pravi Židan.
