"Ne pričakujemo, da se bo problematika s to bakterijo pri nas zaostrila," je povedala tudi strokovna direktorica UKC Ljubljana Brigita Drnovšek. Zagotovila je, da ima UKC Ljubljana organizirane vse ustrezne službe za prepoznavanje, organizacijo in izobraževanje vseh zaposlenih. Za primer, če bi se takšna okužba v resnici pojavila, pa imajo pripravljen poseben scenarij. Po besedah Mateje Logar iz Službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb UKC Ljubljana bodo še ta teden uvedli presejanje bolnikov, ki so bili potencialno izpostavljeni okužbi, torej vseh tistih, ki so prišli v stik z zdravstvenimi sistemi v Indiji, Pakistanu ali na primer v Grčiji. Dokler ne bodo imeli izvidov, bodo takega bolnika osamili, da ne bi moglo priti do prenosa okužbe. Če bolnika ne bo mogoče prostorsko izolirati, bodo omejili obiske ter poskrbeli za dodatno higieno v bolnikovi okolici. V svetu obstaja potencialna nevarnost, da bi se ta bakterija razširila, če ne bomo ustrezno ukrepali, je povedal Čižman. Tisto, kar lahko naredi Evropa, pa je, da omeji širjenje, ko bakterija že pride k nam. Po Čižmanovih besedah je to problem vsega sveta, saj ustreznega zdravila proti tem bakterijam ni, novi antibiotiki pa niso razviti do takšne stopnje, da bi lahko pričakovali, da bodo v kratkem na trgu.
Čižman je pojasnil, da so v drugih evropskih državah bakterijo, odporno proti antibiotikom, odkrili pri bolnikih, ki so imeli stik z Indijo in Pakistanom. Po njegovih besedah so te bakterije večinoma odkrili v črevesju. Njihova posebnost pa je gen NDM-1, ki povzroča odpornost proti antibiotikom. Čižman je opozoril, da je ta gen mobilen in se seli tudi v druge bakterije. "Indijska" bakterija tudi po mnenju predsednice komisije UKC Ljubljana za smotrno uporabo antibiotikov Bojane Beović ne pomeni resne grožnje. Precej bolj nevarne so podobne bakterije, navzoče v državah v naši bližini. O podobnih bakterijah po njenih besedah poročajo iz Grčije, Italije in tudi Avstrije, kamor so bile zanesene.
"Na oddelkih za intenzivno zdravljenje v Grčiji je kar 50 odstotkov takšnih bakterij odpornih proti karbapinemom, in ni izključeno, da ne bi med dopustom v Grčiji kak naš državljan potreboval oskrbo v tamkajšnji bolnišnici," je dejala Beovićeva. Glede zdravljenja "indijske" bakterije pa je Beovićeva razložila, da po podatkih, ki prihajajo iz držav, ki so se že srečale z njo, obstajata dva antibiotika, ki sta vsaj v določenih primerih potencialno učinkovita, nekatere bolnike pa so zdravili s kombinacijo različnih antibiotikov ter tako ustavili rast bakterije.
