Hala Tivoli hokeju in drsalcem
Še pred dokončanjem vseh teh objektov naj bi lepotnega popravka bila deležna Hala Tivoli, ki bo, kot pravi direktor Zavoda Tivoli Roman Jakič, po dokončanju stožiške dvorane namenjena predvsem drsalnim športom. V zavodu zato že načrtujejo širitev južne tribune ledene dvorane, s čimer bodo pridobili dodatnih 1000 sedežev, tako da bi lahko skupaj z dvorano v Stožicah kandidirali za največja tekmovanja v hokeju. "Hala Tivoli po novem ne bo nič manj polna, ravno nasprotno, ker bodo lahko tu trenirale tudi mlajše selekcije, ki smo jih selili po Ljubljani. Tudi za malo dvorano po odhodu košarkarjev v Stožice je veliko povpraševanje srednjih šol in rokometašev. Ledeno dvorano bi lahko preuredili v času od aprila do avgusta, ko je ta zaprta. Če bi do takrat dobili vso potrebno dokumentacijo in imeli zagotovljen denar, bi se lahko tega lotili aprila 2012. Naložba ne bi bila visoka, gre za par milijonov evrov," pravi Jakič. Kar zadeva prireditve, ostaja po njegovih besedah vse po starem. Hala Tivoli bo na voljo organizatorjem, ki potrebujejo prizorišče za do 8000 obiskovalcev, medtem ko bo dvorana v Stožicah namenjena največjim koncertom.
Plečnikov stadion le še s 7500 sedeži
Na projekt prenove bežigrajskega stadiona je bolj kot dokončanje stadiona v Stožicah vplivala finančna kriza. Stadion tako po novem ne bo imel prvotno predvidenih 12.000 sedežev, ampak kvečjemu 7500, manjša bo parkirna hiša, z osem na tri so v Bežigrajskem športnem parku, kjer ima večinski, 51-odstotni delež družba GSA Joca Pečečnika, ostalo pa Mestna občina Ljubljana in Olimpijski komite Slovenije, zmanjšali tudi število poslovnih vil pri Fondovih hišah. Kot pravi Pečečnik, bo bežigrajski stadion bolj "butične narave", kljub temu pa od gradnje kar 72 metrov visoke stolpnice ob Samovi ulici niso odstopili. V njej bodo po njegovih besedah poslovni prostori, hotel in prostori za športno medicino. "Tudi v nogometnem klubu Interblock ostajam, saj je projekt novega stadiona prvenstveno namenjen nogometu. Izpad v drugo ligo na projekt nima nikakršnega vpliva, trenutno nam to celo olajšuje življenje, saj imamo veliko dela in zato potrebujemo mir in čas," pravi Pečečnik. Poleg nogometa naj bi na stadionu, ki bo prekrit z umetno travo, lahko igrali ragbi, znotraj kompleksa so predvidene tudi plezalna dvorana, večji fitnes in dvorana z biljardnimi mizami. Vodja projekta Maja Štefula potrjuje, da trenutno intenzivno pripravljajo projektno dokumentacijo, tako da bi lahko za gradbeno dovoljenje zaprosili že novembra.
Za Ilirijo bo treba najti 25 milijonov
Tudi načrtovanje plavalnega centra Ilirija naj bi že bilo v polnem teku, saj je konec aprila Zavod za varstvo kulturne dediščine naposled potrdil idejno zasnovo za prenovo kopališča, ki temelji na projektu arhitekta Petra Lorenza. Popravljen načrt predvideva le še skromen spremljajoči trgovski program, ob severni strani Lattermanovega drevoreda bo nova študijska telovadnica, medtem ko bodo na območju sedanje telovadnice parkirne površine. Ker izvedbe projekta partnerji, to so Mestna občina Ljubljana, Plavalni klub Ilirija, Narodni dom in ZIL, ne bodo mogli financirati s prodajo trgovskih površin, bo večja ovira za uresničitev projekta, kako zbrati potrebnih 25 do 30 milijonov evrov.
Gimnastični center, nato še atletska dvorana
Skromnejša, okoli sedem milijonov evrov, bo naložba v gimnastični center Pegan-Petkovšek v športnem parku Svoboda na Viču, za katerega po besedah generalnega direktorja Gimnastične zveze Slovenije Edvarda Kolarja še vedno upajo, da bo dokončan leta 2012. "Pred mesecem smo dobili dokončno urbanistično zasnovo, tako da sedaj točno vemo, kje bo objekt umeščen in kakšna bo njegova velikost. Sedaj z mestno občino pripravljamo arhitekturni natečaj za gimnastično dvorano. Sledilo bo projektiranje, sama gradnja pa naj bi potekala hitro, okvirno naj bi bil objekt končan v desetih mesecih," pravi Kolar. Po gimnastiki bi na vrsto lahko prišla še atletika, ki po Jakičevem mnenju tudi sodi med infrastrukturno bolj podhranjene športe v Ljubljani. "Na stadionu ŽAK v Šiški želimo narediti pokrito atletsko dvorano. Idejno zasnovo za tako imenovani olimpijski trenažni center že imamo, sedaj je treba rešiti lastniške odnose, kajti večina kompleksa je še vedno v lasti Slovenskih železnic. Po prvih ocenah bi naložba stala med 15 in 20 milijoni evrov," o projektu, ki pa ga verjetno še nekaj let ne bo, pravi Jakič, nekdanji predsednik Atletske zveze Slovenije.
