Klavnica je tam že od leta 1906 (od takrat ima tudi uporabno dovoljenje), a si njene selitve želijo tako lastniki (nekatere zadruge in občine) kot občina Škofja Loka. Občinski svetniki so na zadnji izredni seji potrdili menjavo zemljišč med občino in klavnico, kar je prvi korak k temu, da se preseli v industrijsko cono na Trati, kamor tudi sodi, na sotočju pa stavbe pa podrejo in uredijo zelenico, parkirišča in morda še kaj.

"Klavnica v zaščitenem mestnem jedru je tujek, ki sem preprosto ne sodi. Novo bo treba zgraditi do leta 2015, stara mora biti povsem podrta do leta 2018. Kaj bo na mestu sedanje klavnice še ni čisto določeno. V preteklosti so bile že ideje o tržnici, potrebujemo tudi servisne objekte za organizacijo pasijona, parkirišča, zelenice," je pojasnil škofjeloški župan Igor Draksler.

V Škofji Loki zakoljejo 23.000 govedi na leto (nekaj malega tudi drobnice), po obsegu zakola so tako največji v državi, koljejo pa za bivše lastnike MDK Kras, vse okoliške mesarje in kmete. V klavnici je zaposlenih 38 ljudi, lani so imeli tri milijone prihodkov in so poslovali pozitivno. "Selitev je nujna in težko pričakovana, saj klavnica v mestno jedro res ne sodi. Za nas bo olajšana logistika, sicer pa bo nova klavnica enako velika in tudi enako zmogljiva. Z občino se moramo še pogoditi glede vrednosti zamenjanih zemljišč in komunalne urejenosti. Pričakujem pa, da bi že letos dobili gradbeno dovoljenje. Vrednost naložbe je okoli sedem milijonov evrov, brez nepovratnih državnih sredstev pa ne bo šlo," je povedal direktor Klavnice Škofja Loka Mitja Vodnjov.

Zanimivo je še to, da so letos opravili za sedem odstotkov manj zakola kot v enakem lanskem obdobju. Vodnjov ocenjuje, da so vzrok tega večje količine nekvalitetnega, a poceni mesa iz tujine. "Naši stroški predelave odpadkov so še enkrat višji kot recimo za klavnice v Avstriji. Na mesec samo za to namenimo 50.000 evrov in prav tu izgubljamo konkurenčnost, razliko pa v končni fazi zaradi nižje cene odkupa plača kmet. Posledica je tudi to, da je meso iz tujine cenejše, a opozarjam, da gre za izrazito slabšo kvaliteto, saj k nam pošiljajo tisto, kar sami ne porabijo," je na ta vidik slovenske živinoreje in živilske industrije opozoril direktor Mitja Vodnjov.