Minister za kmetijstvo, gozdarstvo Dejan Židan pa je za Delo zatrdil, da ni nikakršne potrebe, da bi se kruh podražil, četudi bi se pšenica podražila za pet ali šest odstotkov. Kot je povedal, pomeni pšenica v ceni kruha le od pet do osemodstotni strošek. V Sloveniji na leto porabimo 270.000 ton pšenice. Pri nas pridelamo le polovico potrebne količine pšenice, zato je treba zvišati stopnjo samopreskrbe,« je za Delo povedal Židan.

Povedal je, da ne nameravajo reagirati na špekulativne cene na nekaterih borzah, sa je v Evropi pšenice dovolj. Kot je za Delo povedal Židan imamo v EU 55 milijonov ton rezerv pšenice, njene svetovne rezerve pa znašajo 360 ton.

Najnovejše projekcije kažejo stabilno proizvodnjo žit

Negativne izkušnje ob visoki prehranski inflaciji iz leta 2008 in odločitev Rusije, da zaradi suše in požarov ustavi izvoz žita, na trgu povzročajo špekulacije in paniko. Zadnje projekcije pa vendarle kažejo na stabilnost svetovne proizvodnje žit, saj naj bi razliko med proizvodnjo in predvideno porabo krili iz svetovnih zalog.

Letos bodo na svetovni ravni predvidoma proizvedli 1753 milijonov ton žit, predvidena poraba pa naj bi bila 1774 milijonov ton žit, medtem ko je na svetovni ravni na zalogi še 369 milijonov ton žit, pojasnjujejo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Zadnje projekcije kažejo, da bo Evropa proizvedla 287 milijonov ton žit, od tega 130 milijonov ton pšenice, kar Evropi omogoča, da bo izvozila dobrih 10 odstotkov pšenice. V Evropi je na zalogi še 55,6 milijonov ton žit, od tega skoraj 16 milijonov ton pšenice. Da ima EU zalog žita dovolj je v torek potrdil tudi tiskovni predstavnik evropskega komisarja za zdravje in varstvo potrošnikov Johna Dallija, Frederic Vincent.

Na svetovni ravni naj bi po doslej znanih podatkih letos proizvedli 651 milijonov ton pšenice, porabili pa naj bi jih 655 milijonov ton. Na ministrstvu pričakujejo, da se bo stabilna cena žit izoblikovala v naslednjih tednih, najkasneje v oktobru, šele takrat naj bi razmišljali o tem, ali bi bilo treba posamezne surovine, prehranske proizvode podražiti ali ne.

Pšenica sicer po ocenah predstavlja v moki 70 odstotkov stroškov, pri prodaji kruha peka trgovski verigi 20 odstotkov, v sami trgovski verigi pa od pet do devet odstotkov skupne vrednosti.