Milan Čižman, sicer infektolog pediater s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega univerzitetnega kliničnega centra (UKC), je opozoril na nevarnost prenosa genetskega materiala še na druge bakterije, ki so že odporne. Potem bi se vrstile okužbe z bakterijami brez učinkovitih zdravil, saj v naslednjih petih letih po besedah Čižmana ne pričakujemo novih antibiotikov.
"Zato je treba storiti vse, da se ta bakterija ne bi razširila," je poudaril in dodal, da se je NDM-1 sodeč po prvih primerih zaenkrat razširila predvsem v Indiji in Pakistanu.
Kaže, da so se ti ljudje zdravili v tamkajšnjih bolnišnicah in po vrnitvi v Evropo so to odporno bakterijo prinesli s seboj. V Evropi se je bakterija ponekod tudi razširila in sicer od enega bolnika na drugega, pojasnjuje Čižman.
Superodpornost zaradi encima
Infektolog Čižman pravi, da imamo v Sloveniji bakterije tudi iz te skupine, ki so lahko odporne na najmočnejše antibiotike. Superodpornost omenjeni bakteriji sicer daje gen za encim, ki so ga poimenovali NDM-1 (New Delhi metalo-beta-laktamaza).
Nevarnost za okužbo s to bakterijo obstaja v Sloveniji samo v primeru, če bi se nekdo zdravil v Indiji ali Pakistanu in bi potem prišel v Slovenijo ter se nato zdravil zaradi neke druge okužbe. Pri takšnem bolniku bi slovenski zdravniki po Čižmanovih besedah morali iskati, ali je okužen s super bakterijo. NDM-1 je namreč prisotna v bolnišnicah v Indiji in Pakistanu, kjer ljudje, predvsem iz Evrope in ZDA prihajajo na cenejše operacije, pogosto gre za lepotne.
"Evropa se boji, če bi se bakterija razširila oz., da bi se gen za encim, ki nosi to odpornost, razširil še na druge bakterije. Genetski material lahko gre z ene bakterije na drugo," navaja Čižman in dodaja, da je treba zelo paziti na dobro higieno v bolnišnicah.
Odkritje možno tudi z rutinskimi testi
Katja Seme z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete pa je pojasnila, da z rutinskimi testi lahko tudi tako odporno bakterijo "najdejo in prepoznajo". Vendar ne morejo s temi testi ugotoviti, da gre za NDM-1, zato zaenkrat to delajo le v referenčnih laboratorijih v Angliji in v ZDA. "Drugače pa bakterije, ki so tako odporne, lahko prepoznamo že s čisto običajnimi testi," pravi.
Prvič je bila ta encim pri bakteriji, izolirani v Evropi, opisan leta 2009 pri bolniku, ki je bil na posegu v Indiji. Sicer pa ni treba iti v Indijo, da se okužiš z NDM-1. Kar se Evrope tiče, so po trditvah Katje Seme najslabše razmere v Grčiji zaradi velike razširjenosti bakterij, ki izločajo karbapenemaze, se pravi tudi NDM-1.
