Salzburški pogovori, ki jih organizira vsakokratni avstrijski minister za pravosodje, so po Zalarjevih besedah koristni, ker se z njimi odpirajo nove možnosti in ideje za spremembe. Neformalni pogovori, ki se jih udeležujejo pravosodni ministri nekaterih evropskih držav, so namreč namenjeni izmenjavi izkušenj in dobrih praks.

Na tokratnih dvodnevnih pogovorih, ki se bodo zaključili danes, so se med drugim dotaknili tudi vprašanja skrajševanja dolžine sodnih postopkov. Medtem ko Finska in Nemčija šele pripravljata poseben zakon o odškodnini zaradi predolgega sojenja, ima Slovenija tak zakon že nekaj časa, je za STA pojasnil Zalar. Prav tako Slovenija in Norveška pri klasičnih civilnih sporih po njegovih besedah sistematično uvajata alternativne postopke, zlasti mediacijo.

Glede pospešitve sodnih postopkov v kazenskih zadevah so na Finskem uvedli možnost, da lahko žrtev zahteva prednostno obravnavo, pravi minister. Po njegovem mnenju bi bil to zanimiv način pospešitve postopkov tudi pri nas, zato bodo preverili možnosti za tako ureditev. Predolge postopke zaradi dolgotrajne izdelave pisnih izvedenskih mnenj pa lahko, kot je to urejeno na Norveškem, skrajšajo tudi zaslišanja strokovnjakov na obravnavi, je pojasnil.

Vse več evropskih držav uvaja skupinsko tožbo, ki olajša rešitev problema vsem prizadetim potrošnikom. Kot pravi Zalar, bi lahko tak postopek uporabili v nedavnem slovenskem primeru, ko so se zaradi preveč obračunane cene električne energije pojavili množični zahtevki.

Medtem ko Nemčija in Slovenija zaradi gospodarske krize poročata o izrazitem naraščanju števila gospodarskih sporov, pa teh na Finskem sploh nimajo. Razlog je po Zalarjevih besedah verjetno v pogodbenih klavzulah, da bodo spore reševali z mediacijo in arbitražo, za kar si sicer prizadevajo tudi pri nas.

Pri zaporskem sistemu po njegovih besedah vse več držav uvaja elektronski nadzor obsojencev, kar razbremenjuje zaporske kapacitete. Kot napoveduje, bodo to možnost proučili tudi v Sloveniji. Nekateri zaporniki bi lahko tako kazen prestajali doma, posebna elektronska naprava pa bi sporočala njihovo gibanje.

Tak sistem po Zalarjevih besedah seveda ni poceni, vendar iz Španije, Estonije, Švedske, Finske, Norveške, Hrvaške, kjer so ga že uvedli, poročajo, da je zelo učinkovit. "Zlorabe praktično niso možne, država pa tako pridobi precej prostih zaporskih kapacitet," pojasnjuje. Prezapolnjenost zaporov po njegovih besedah povzročajo tudi zaporniki iz drugih držav, zato si prizadevajo za vrnitev obsojencev v tisto državo, iz katere prihajajo, če tam niso izpostavljeni ponižujoči obravnavi.