Sporna lokacija

Feisal Abdul Rauf je 62-letni pisec in aktivist. Rodil se je leta 1948 v Kuvajtu, se šolal v Angliji in Maleziji, živel v Egiptu in na newyorški univerzi Columbia magistriral iz fizike. Zadnjih petindvajset let je imam mošeje v Tribeci na spodnjem Manhattnu v bližini kitajske četrti. Hiša na Zahodnem Broadwayu, v kateri domuje mošeja, je še bolj neugledna od tiste na Park Placeu - tipično enonadstropno montažno poslopje, stisnjeno med dve gostilni. Po enajstem septembru je imam Rauf skupaj s soprogo sklenil, da je tega dovolj in da je napočil čas za novo, mogočno poslopje, ki bo služilo predstavljanju islama v pravi luči. Projekta sta se lotila skupaj s poslovnežem z nepremičninami Šarifom El Gamalom, ki je leta 2008 kupil zgradbo na naslovu Park Place 51. Skupaj so zastavili načrt: stavbo bodo porušili, nato pa s sredstvi iz islamskega sveta zgradili petnajstnadstropni, sto milijonov dolarjev vreden muslimanski center, v katerem bo vse od mošeje do konferenčnih dvoran in bazena.

Težava, na katero niso računali, je - lokacija. Mošeje v mestu niso nič nenavadnega, približno sto jih je. Toda Park Place 51 stoji dve ulici stran od točke nič, mesta, kjer sta se v terorističnih napadih porušili stolpnici Svetovnega trgovinskega centra, v katerih je umrlo 2750 ljudi. Točke nič se izpred hiše na Park Placeu, ki je nekaj minut hoje stran, ne vidi; pogled se tam bolj odpira v drugo smer, proti znameniti 57-nadstropni neogotski zgradbi Woolworth. Ampak kaj se vidi in česa ne, ni preveč pomembno - projekt gradnje islamskega centra je zaradi svoje narave in lokacije postal najbolj sporno potencialno gradbišče v Združenih državah.

Ne gre za to, da bi se šli v mestu, ki je bilo desetletja vstopna vrata za imigracijo in ki predstavlja ameriški talilni lonec v posebej pristni obliki, nestrpnost, trdijo kritiki islamskega centra. Razlogi za nasprotovanje so v tem, da center razumejo kot nepotrebno potezo, skorajda provokacijo. Judovska organizacija Anti-Defamation League, ki se med drugim zavzema za državljanske in verske svoboščine, je svoje nasprotovanje razložila z besedami, da "prah, ki se je vzdignil zaradi načrtov o gradnji islamskega centra na tej lokaciji, ne prispeva k celjenju ran. Zaradi teh posebnih okoliščin ocenjujemo, da bi bilo za mesto New York bolje, če bi našli drugi lokacijo." (Znani ameriški novinar Fareed Zakaria je organizaciji zaradi takšnega stališča že vrnil priznanje.)

Pomisleki do projekta izhajajo tudi iz vprašanj, kje bo imam dobil milijone za mošejo in ali ni glede na to, da pričakuje denar tudi iz Savdske Arabije, od koder je bilo petnajst od devetnajstih ugrabiteljev letal enajstega septembra, mogoče, da bi sredstva prišla tudi iz radikalnih struj, ki bi si želele center uporabljati za zgrešene namene. Ko se imam javno ni želel opredeliti do vprašanja, ali je Hamas teroristična organizacija, in ko so izbrskali njegovo izjavo po enajstem septembru, da si ZDA napadov niso zaslužile, da pa je ameriška politika sokriva, da so se zgodili, so kritiki centra dobili še dodaten zalet.

Organizacija Ustavite islamizacijo Amerike bo v teh dneh na 68 mestnih avtobusih newyorškega javnega prometa izobesila oglase, na kateri se z veliki črkami sprašuje "Zakaj tam?". Na levi strani oglasa je ena od obeh stolpnic Svetovnega trgovinskega centra in letalo, ki je tik pred tem, da jo zadane, na desni pa slika mošeje, kot si jo je s sodelavci zamislili imam Rauf. "Postavite jo kjerkoli, le tam ne," v Washington Postu piše zmerno konservativni komentator Charles Krauthammer in omenja, da bi bila tudi ideja o japonskem kulturnem centru v Pearl Harborju žaljiva in da nikomur ne pade na misel, da bi v Treblinki postavljal nemškega, s čimer načrtovani center enači z radikalnim islamom, kar je v izrecnem nasprotju s poslanstvom, ki ga obljublja imam.

Županov zagovor

Slednjemu sicer ne manjka tudi zagovornikov; najbolj glasen med njimi je župan Michael Bloomberg. Pretekli teden je imel govor na Otoku guvernerjev tik ob Manhattnu. Oder so postavili tako, da se je v ozadju v zrak dvigal kip Svobode, ko je župan povedal, da "bi bili nezvesti najboljšemu v sebi in temu, kar smo kot Newyorčani in Američani, če bi rekli 'ne' mošeji na spodnjem Manhattnu... Če bi popustili zaradi populističnih nazorov, bi podarili zmago teroristom." Sally Regenhard, ki je v terorističnih napadih izgubila sina in podpira gradnjo mošeje, v pogovoru za Newsweek opozarja na očitno: "Če mošeja ni dovoljena dve ulici stran od točke nič, kje je potem meja? Pet ulic stran? V drugi občini? Drugem mestu? Muslimane kritiziramo, češ da so tiho in ne ponudijo roke. Ko pa to storijo, jih kritiziramo."

Toda zagovorniki mošeje in islamskega centra javno bitko izgubljajo. Julijska anketa univerze Quinnipac je pokazala, da gradnji na omenjeni lokaciji nasprotuje 52 odstotkov vprašanih, zagovarja pa jo 31 odstotkov; 17 odstotkov je neopredeljenih. Zaradi neposredne izkušnje enajstega septembra je te številke lažje razložiti, vendar pa razlogi za nasprotovanje očitno niso le v občutljivosti - vsaj če je sklepati po ogledalu, ki ga je nedavno nastavil New York Times. V članku je zbral negativne odzive na poskuse gradnje mošej na različnih koncih Združenih držav, kjer niso imeli neposrednega opravka s terorističnimi napadi in tako tudi nimajo "tabu lokacij". Oziroma so te preprosto povsod.

Napovedani protesti

V Tennesseeju, Kaliforniji in Wisconsinu sta se namreč kot razloga proti gradnji mošej odkrito pojavljala pomislek do samega islama in bojazen, da bi skušali muslimani v Ameriki uvesti šeriatsko pravo. Nekateri glasniki strahov (med njimi se najdejo tudi politiki) so očitno uspešni in tudi zelo agresivni - floridska cerkev, ki se v imenu ponaša z besedami "glasnica miru v svetu", bo denimo enajstega septembra organizirala "mednarodni dan sežiga korana" in na svoji spletni objavlja deset razlogov za sežig (kjer med drugim navaja, da koran uči, da Jezus ni bil božji sin in da ni bil križan, ter tudi, da prerok Mohamed morda nikoli ni obstajal). V več mestih so že imeli shode proti mošejam, vendar pa javno mnenje nikjer ni enoznačno - ponekod so naleteli na še številčnejše protishode v podporo pravici muslimanov do gradnje verskih objektov.

Kljub protestom in nenaklonjeni javnosti mošeji v New Yorku v birokratskem pogledu za zdaj kaže dobro. Mestna komisija se je v začetku avgusta odločila, da hiše na Park Placeu ne bo označila za stavbo posebnega pomena, kar omogoča, da jo porušijo. Toda polemika ne bo potihnila. Bliža se obletnica napadov in nasprotniki mošeje že napovedujejo proteste, a tudi imam Rauf na drugi strani ne kaže znakov popuščanja. Guverner države New York David Paterson je ta teden kot možno rešitev predlagal gradnjo mošeje in islamskega centra na drugi lokaciji, in to na javnem zemljišču. V četrtek je sporočil, da so snovalci projekta predlog zavrnili in da Park Place 51 ostaja predviden za rušenje - in za gradnjo.