Število mladih se bo po napovedih bistveno zmanjševalo zlasti v Evropski uniji, kjer je bilo konec lanskega leta mladih le še 12,5 odstotka (leta 1950 je bil njihov delež 30-odstoten). V Italiji, Grčiji in Španiji sodi v to populacijo le vsaka deseta oseba, še največ, okoli 15 odstotkov, pa je mladih v Litvi, na Cipru in v Latviji. Od leta 1999 se je delež mladih v EU znižal za eno odstotno točko, najbolj, za več kot 4 odstotne točke, v Španiji in na Irskem.

Stopnja brezposelnosti mladih je visoka

Po rezultatih Eurostatovih projekcij prebivalstva se bo delež mladih v vseh državah članicah do leta 2060 zmanjšal in bo obsegal le še 10 odstotkov. Delež mladih bo najobčutneje upadel v Litvi, na Poljskem in Slovaškem (za okoli 7 odstotnih točk). Višji od 11 odstotkov bo le na Irskem, v Franciji, Luksemburgu, na Danskem in v Veliki Britaniji, najnižji, nekaj več kot 8-odstoten, pa na Slovaškem, Poljskem in v Romuniji.

Število mladih upada tudi v Sloveniji. Lani se je v primerjavi z letom prej njihovo število zmanjšalo za dobrih pet tisoč, s čimer je njihov delež upadel za 0,4 odstotne točke. Do leta 2060 naj bi bilo v Sloveniji le še 9,6 odstotka mladih, medtem ko bo na primer starejših od 65 let več kot 12 odstotkov. Celotna Slovenija naj bi imela takrat 1,768.000 prebivalcev ali skoraj 300.000 manj kot zdaj.

Mladi so po podatkih Eurostata tudi skupina, ki jo najbolj ogroža brezposelnost. Maja letos je bilo v EU brezposelnih kar 20,5 odstotka mladih ali 3 odstotne točke več kot leta 2000. Najmanj brezposelnih mladih je bilo na Nizozemskem (8,1 odstotka), največ pa v Španiji, kar 40,5 odstotka. V Sloveniji je v letošnjem prvem četrtletju anketna stopnja brezposelnosti med mladimi znašala 12,8 odstotka (celotna brezposelnost 7,1 odstotka).

Bolj spodbudno je, da se v Sloveniji povečuje izobrazbena raven. Število prebivalcev z nedokončano osnovno šolo se je od leta 2000 do 2005 zmanjšalo za 15 odstotkov, število oseb s samo dokončano osnovno šolo pa za 12 odstotkov. V srednješolsko izobraževanje je v Sloveniji vključenih kar 98 odstotkov populacije od 15. do 19. leta starosti. Že nekaj let se povečuje zlasti vpis v splošne in strokovne gimnazije, medtem ko vpis v nižje in srednje poklicne programe že več let upada. V šolskem letu 2008/2009 je izobraževanje zaključilo 21.000 dijakov, med katerimi je bilo skoraj 40 odstotkov gimnazijskih maturantov.

V slovenski študentski populaciji že od začetka osemdesetih let prevladujejo ženske, pri čemer moški dohajajo ženske po številnosti samo pri višješolskem študiju, pri doktorskem študiju pa delež žensk presegajo za 1 odstotno točko. V študijskem letu 2009/10 je v terciarno izobraževanje vpisanih 114.873 študentov (nekoliko več kot v prejšnjem študijskem letu), med katerimi jih skoraj 86 odstotkov študira na univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih, 14 odstotkov pa na višjih strokovnih šolah. Med vpisanimi je 70 odstotkov rednih študentov (41 odstotkov moških in 59 odstotkov žensk), medtem ko je med izrednimi študenti moških 56 odstotkov.

Glavni vzrok umrljivosti med mladimi so prometne nezgode

Glavni vzrok smrti mladih od 15. do 24. leta starosti so poškodbe, in to v kar 65 odstotkih primerov, kar je precej več kot pri celotni populaciji. Visoka umrljivost in obolevnost mladostnikov zaradi poškodb sta na eni strani posledica tveganega vedenja in načina življenja, ki vključuje tudi eksperimentiranje z alkoholom in drogami, kakor tudi večje ranljivosti zaradi nasilja in čustvenih kriz. V državah članicah EU so smrti mladih v kar 50 odstotkih posledica prometnih nezgod, v 21 odstotkih gre za samopoškodbe, za 8 odstotkov smrtnih primerov so krivi napadi, za 5 odstotkov padci, v 4 odstotkih zastrupitve in v treh odstotkih utopitve.

Podobno je tudi v Sloveniji. V zadnjih desetih letih je v prometnih nezgodah umrlo povprečno 27 mladostnikov na leto, 746 jih je bilo zaradi poškodb prepeljanih v bolnišnico. Po podatkih Direkcije RS za ceste je ogroženost mladine skoraj desetkrat večja od ogroženosti otrok, najbolj ogrožena pa je starostna skupina od 18. do 20. leta. Pri tem zbuja skrb, da se ogroženost te skupine ne zmanjšuje, kot na primer v Avstriji in na Portugalskem, ampak že več let ostaja na enaki ravni. Ogroženost mladih v Sloveniji je sicer primerljiva s stanjem v Avstriji in bistveno večja kot na primer na Švedskem ali Nizozemskem.