Koliko znašajo letos v Avstriji stroški za učbenike?

Vsako leto 1,2 milijona šolarjev iz 6000 šol po vsej Avstriji dobi okoli devet milijonov enot učnega gradiva. Šole lahko izbirajo med več kot 8000 naslovi. Letni izdatek znaša okoli 100 milijonov evrov, natančna številka za šolsko leto 2009/2010 je 101,544.986,10 evra.

Koliko je trenutno najvišja dovoljena cena kompleta za posamezne razrede?

Tako imenovana učbeniška meja pomeni znesek, pripisan učencu, glede na tip šole in na leto naročanja učbenikov. Poleg meje, ki velja za tip šole, obstajajo tudi dodatni najvišji dovoljeni zneski za učence, katerim nemščina ni materni jezik - za navodila v maternem jeziku, za dvojezično šolstvo in za logopedske delavnice. Znesek na učenca osnovne šole (6-10 let, op. a.), na primer, znaša 50 evrov, v nižji gimnaziji (10-14 let, op. a.) 95, v višji gimnaziji (15-18 let, op. a.) 170 in v višjih strokovnih in tehniških šolah (15-19 let, op. a.) okoli 150 evrov. Dodaten znesek za dvojezično izobraževanje znaša na primer 14,76 evra.

Vsaki šoli pripišemo najvišjo dovoljeno vsoto, ki jo lahko porabi, a je ne sme preseči. Lahko pa jo prilagodi znotraj posameznih razredov; če so na primer učbeniki za tretji razred nekoliko dražji, šola to lahko uravnoteži z nekoliko cenejšim kompletom denimo za četrti razred.

Za katere šole pri vas velja takšen sistem?

Po tem sistemu dobijo učbenike pri nas vsi učenci v javnih šolah, v akreditiranih obveznih šolah, v nižjih in višjih srednjih šolah. Pa tudi učenci, ki se obvezno šolajo v zasebnih šolah ali pa doma. (Torej vsi učenci od 6. do 18. oziroma 19. leta starosti - op. a.)

Zakaj ste se sploh odločili za takšen sistem?

Avstrijska Učbeniška iniciativa v sedanji obliki obstaja od leta 1972, torej že skoraj štirideset let. Financirana je z denarjem iz sklada za pomoč družinam. Otroke zalaga z učnimi gradivi, starše pa razbremenjuje denarnih obveznosti.

V Učbeniško iniciativo so vključene tri različne ustanove. Ministrstvo za ekonomske zadeve, družino in mladino zagotavlja denar, ministrstvo za izobraževanje, umetnost in kulturo vodi postopek potrjevanja učnih gradiv, Združenje založnikov in knjigotržcev pa zastopa založnike učbenikov in knjižni trg. Zato Učbeniška iniciativa posega tako v izobraževalno kot v družinsko politiko in je hkrati pomemben del avstrijskega gospodarstva. Je pomemben del dobrega izobraževanja, obenem pa zagotavlja enake možnosti za vsakega učenca.

Se kljub dolgi tradiciji srečujete s kakimi težavami?

Naša iniciativa se je v vseh teh letih zelo dobro razvila. Koordinacijo opravlja komisija za nadzor. Vanjo so imenovani predstavniki ministrstva za gospodarstvo, družino in mladino, ministrstva za izobraževanje, umetnost in kulturo ter predstavniki založnikov in prodajalcev učbenikov. Srečujejo se enkrat na mesec in sproti rešujejo vsa vprašanja.

Znani ste po tem, da z založniki zelo dobro sodelujete. Kako zagotavljate, da v sistemu ne prevlada njihova težnja po dobičku?

Pri nas v Avstriji imamo ogromno založniških hiš. Prav zato so druga drugi konkurenca na trgu. Za šolo je pri odločitvi o nakupu učbenika ključna njegova cena. Če šole izbirajo cenejša gradiva, jih lahko za znesek, ki jim je pripisan, kupijo več na učenca. Po drugi strani pa so cene zaščitene oziroma omejene s sistemom najvišje dovoljene cene.

Kako pa se omejevanje cen kaže pri kakovosti gradiv in pri njihovem številu na trgu?

Učbenike za vse razrede in vse predmete izdajajo zasebni založniki. Vsi morajo dobiti potrditev ministrstva, kar je določeno s pravilnikom o potrjevanju učbenikov, ki obstaja od leta 1974, nazadnje smo ga prilagodili leta 1998. Pravilnik vsebuje navodila za postopke 31 komisij, ki jih sestavljajo učitelji, te pa imenuje ministrstvo za izobraževanje za obdobje štirih let. Merila za potrditev so zelo natančna. Mednje spada med drugim na primer skladnost s kurikulumom glede ciljev in vsebine, spodbujanje aktivnega sodelovanja v učnem procesu, jezikovna ustreznost in prilagojenost starostni skupini ter usklajenost besedila in grafičnih prikazov, ustrezni morajo biti dolžina besedil, kakovost in število slikovnega gradiva, ustrezen format in vezava, gradivo pa mora med drugim tudi enakovredno obravnavati moške in ženske.

Med potrjevanjem je gradivo še v obliki rokopisa, zato, da so popravki mogoči brez večjih stroškov. Potrditev pa velja toliko časa, dokler je veljaven kurikulum, kar pomeni povprečno pet do deset let. Vsako leto je tako kakih 3000 postopkov potrjevanj za več kot 1500 učbenikov in drugih gradiv. Nato odgovornost za njihovo vsebino nosi ministrstvo, šole pa jih izbirajo glede na ceno in metodologijo. Seveda bi gradiva lahko ocenjevali tudi učitelji, vendar je bolj učinkovito, da evalvacijo rokopisov opravi manjša skupina strokovnjakov, potem opravijo vse potrebne popravke pred izdajanjem in šele nato se jih ponudi šolam. Pri izbiranju gradiv imajo ključno vlogo učitelji. S potrjevanjem učbenikov pa zagotavljamo tudi doseganje učnih standardov po vsej državi. Zadnje čase opažamo vse večje potrebe po individualizaciji in raznolikosti in v nekaterih primerih je smiselno naloge razdeliti po zahtevnosti. Šole pa si želijo več avtonomije na področju financ in izvajanja kurikuluma, kar je pomemben dejavnik pri razvoju učbenikov in učnega gradiva.