"Izgubljena generacija"
Poročilo, ki je izšlo na 80 straneh in je dostopno tudi na spletu, pravi, da bo takšen trend povzročil "vidne posledice za mlade ljudi, ko se bodo tisti mladi, ki šele prihajajo, pridružili današnjim brezposelnim". ILO je še opozorila, da "obstaja nevarnost, da bi generacija mladih, ki so izpadli s trga dela in izgubili vse upanje, da bi si kdaj z delom omogočili spodobno življenje, postala 'izgubljena generacija'". Delež povečanja števila nezaposlenih med mladimi je v zadnjih dveh letih sicer nižji od povečanja števila brezposelnih med odraslimi, vendar je učinek pri mladih večji, saj se število mladih po svetu povečuje dvakrat hitreje kot število odraslih.
Poročilo izpostavlja razmere v tretjem svetu, kjer 152 milijonov mladih oziroma 28 odstotkov vseh mladih delavcev na svetu sicer ima delo, a kljub temu živijo v "izjemni revščini s prihodkom manj od 1,25 dolarja na dan". Poleg tega je ILO proučila tudi razmere v razvitem svetu in poroča o 4,6-odstotnem povečanju brezposelnosti med mladimi v razvitih regijah, katerih del je Evropski unija, v zadnjih dveh letih, kar je največje letno povečanje brezposelnosti mladih, ki je bilo kadar koli zabeleženo v kateri koli regiji.
Brez novih delovnih mest ne bo ekonomskega okrevanja
Ekonomska strokovnjaka Sara Elder in Steven Kapsos iz enote za zaposlovalne trende pri ILO sta na včerajšnje vprašanje Dnevnika o možnih strategijah za zmanjševanje brezposelnosti mladih v EU odgovorila, da bo potrebno "široko in z delovnimi mesti bogato makroekonomsko okrevanje". "Medtem ko se mnoge vlade soočajo z zahtevami po zmanjševanju proračunov, morajo nujno zagotavljati podporo trgom dela, delavcem in delodajalcem, saj brez novih delovnih mest ne bo mogoče doseči ekonomskega okrevanja," pravita.
V nekaterih državah, denimo v Španiji in Veliki Britaniji, je ILO pri mladih zaznala tudi upad zanimanja za iskanje dela in celo prenehanje iskanja dela, saj nimajo upanja, da bodo delo sploh kdaj našli. To se povezuje tudi z naraščajočim trendom dela za določen čas in prekarnega dela v negotovih socialno-ekonomskih razmerah, pri čemer delodajalci izkoriščajo šibkejši položaj mladih na trgu delovne sile in jih najemajo kot 'mezdne' delavce. Sara Elder in Steven Kapsos sta na naše vprašanje, kako naj bi države regulirale takšne trende, ki negativno vplivajo na življenje mladih, odgovorila, da se v zadnjih kriznih letih - kljub splošnemu drugačnemu prepričanju - delež začasnega zaposlovanja mladih v EU sicer ni značilno povečal, je pa močno narasel v zadnjih desetih letih in "v nekaterih državah, kot sta Španija in Nemčija, že dosega visokih 50 ali 60 odstotkov zaposlitev". Začasno zaposlitev naša intervjuvanca sicer vidita kot "boljšo rešitev od tega, da mlada oseba ostane brezposelna, če je to edina možna rešitev". Če pa dohodki iz začasne oziroma honorarne zaposlitve mladim ne zadoščajo za življenje, morajo vlade posredovati in jim ponuditi pomoč, pravita. "Vlade morajo razširiti mrežo socialne varnosti za ranljive mlade delavce in regulirati tiste (pomanjkljive) predpise, ki zdaj začasne delavce delajo tako privlačne za delodajalce. Poskrbeti morajo denimo za to, da bi plačevanje zdravstvenega ali pokojninskega zavarovanja vsem delavcem, ne glede na tip njihove pogodbe, postalo obvezno. Povsem jasno je, da danes več mladih ljudi kot kadar koli prej potrebuje državno pomoč pri dostojnem vstopu na trg dela," sta še sporočila iz Ženeve. Po napovedih ILO naj bi se stopnja brezposelnih po svetu - razen na Bližnjem vzhodu in v Afriki - leta 2011 nekoliko znižala.
