Herman Mikuž je pojasnil, da sicer sam astronomski pojav meteorskega dežja povzročajo ostanki kometa Swift-Tuttle, ki so ga odkrili leta 1862 in ki se periodično vrača k Soncu. Vsako poletje Zemlja prečka tirnico kometa, na kateri je oblak prahu in plinov. Pri tem delci trčijo v atmosfero našega planeta z veliko hitrostjo (200.000 kilometrov na uro) in tam po besedah Mikuža zaradi trenja zgorijo, na nebu pa puščajo svetlobno sled.
"In ta proces vidimo kot meteorski dež," pravi. Meteorje, ki pripadajo vsakoletnemu meteorskemu roju oziroma meteorskemu dežju, sicer astronomi imenujejo Perzeidi.
Poudaril je, da bo zaradi Lune, ki bo v fazi mlaja, noč temnejša, vidljivost pa posledično boljša. V Evropi bo jasno nebo, kar pomeni, da so pogoji ugodni za padanje meteorjev.
"Radiant - točka, od koder navidezno padajo na nebu, bo visoko nad obzorjem in obenem bo še temno v zgodnjih jutranjih urah, tako da je Evropa idealna za opazovanje," razloži Mikuž.
Žal pa napoved vremena za Slovenijo ni najbolj obetavna. Ponoči bo namreč v vzhodni polovici Slovenije še delno jasno, drugod spremenljivo oblačno. Mikuž ocenjuje, da bo opazovanje tako možno le v vzhodnem delu države, drugače pa bo jasno v Dalmaciji. Torej bodo tisti, ki so na dopustu v Južni Dalmaciji, imeli idealne pogoje za gledanje tega zanimivega astronomskega pojava.
Najboljši kraj za opazovanje je sicer daleč stran od mest in umetnih luči, ozreti pa se je treba proti ozvezdju Perzej.
V ljudskem jeziku meteorski dež poznamo tudi kot solze svetega Lovrenca, ker se dogaja v času, ko goduje sveti Lovrenc, 10. avgusta.
