Ruska vlada zaenkrat še ni objavila nikakršnih ocen škode letošnjega "peklenskega" poletja na gospodarstvo te velikanske države. Ta letos okreva po lanskem skoraj osemodstotnem padcu BDP v luči posledic svetovne finančne in gospodarske krize ter padca cen surovin in energentov.
V Moskvi za letos napovedujejo rast v višini okoli štirih odstotkov, pri tem pa se jim pridružujejo tudi v mednarodnih ustanovah, kot sta Mednarodni denarni sklad in Evropske banka za obnovo in razvoj. Ekonomisti po pisanju tujih tiskovnih agencij ocenjujejo, da bo stopnja rasti zaradi neusmiljenega vremena v zadnjem mesecu nekoliko nižja.
Kot navaja ruski poslovni časnik Komersant, bi škoda lahko dosegla 15 milijard dolarjev oz. okoli odstotek BDP, to oceno pa deli tudi glavni ekonomist britanske banke HSBC v Rusiji Aleksander Morozov. Več drugih ekonomistov pa po pisanju francoske tiskovne agencije AFP obseg škode ocenjuje v intervalu med 0,5 odstotka in odstotkom BDP.
Pri tem pravijo, da gre za najbolj negativen scenarij, saj bi izpad zaradi vremena do konca leta lahko nadoknadilo splošno izboljšanje gospodarskega okolja.
Rusko gospodarstvo bo posledice vročine, suše in požarov čutilo predvsem v bistveno nižjem pridelku žita in nekaterih drugih poljščin, kar naj bi vplivalo tudi na dvig inflacije. Poleg tega je treba upoštevati še posledice za industrijsko proizvodnjo in storitvene dejavnosti, saj so morali v veliko podjetjih zmanjšati proizvodnjo in delavce celo poslati na prisilni dopust.
Obenem pa je treba upoštevati tudi povečano umrljivost in stroške zdravstvenega sistema zaradi povečanega števila obolelih. Število smrtnih žrtev vročine naj bi po nekaterih ocenah doseglo vsaj 15.000, lahko pa bo veliko višje. Po nekaterih ocenah bi lahko letošnji ruski vročinski val, ki mu še ni videti konca, po posledicah dosegel hude poletne vročine v srednji, zahodni in južni Evropi leta 2003, ko je po nekaterih ocenah zaradi vročega vremena umrlo celo 50.000 ljudi.
