Mnogi strokovnjaki so prepričani, da je uredništvo časnika s to potezo preseglo vsaj meje dobrega okusa, če ni celo zagrešilo kaznivega dejanja. "Če bi si kaj podobnega privoščili na primer v Nemčiji, bi odgovorne že zaprli," meni eden izmed njih, ki želi ostati neimenovan, in dodaja, da so Nemci z nacizmom že zdavnaj dokončno opravili.
Župan se zaradi karikature ne vznemirja
Tudi uradni odgovor policije nakazuje, da so šli odgovorni pri omenjenem mediju tokrat najverjetneje predaleč. "Primer bi lahko imel znake kaznivega dejanja zoper čast in dobro ime," nam je sporočil Vinko Stojnšek, tiskovni predstavnik ljubljanske policijske uprave. Dodaja, da bi bilo za konkretno opredelitev morebitnega kaznivega dejanja zadevo treba podrobneje poučiti. "Večina kaznivih dejanj iz omenjenega poglavja namreč ni uradno pregonljivih in tako niso v pristojnosti policije," dodaja Stojnšek.
Ljubljanskega župana karikatura očitno ni posebno vznemirila. "Sodelavci so me z objavljeno karikaturo seznanili. Največ pove predvsem o avtorju oziroma mediju, v katerem je bila objavljena, dodaten komentar pa ni potreben," se je Janković zelo na kratko odzval na objavljeno ilustracijo. Na vprašanje, ali namerava proti avtorju oziroma tedniku sprožiti kakršne koli postopke, ljubljanski župan ni odgovoril.
Karikatura ne izraža dejstev
"Vsako povezovanje z velikim diktatorjem je lahko etično sporno, vendar pa pri karikaturi ne govorimo o dejstvih, marveč na podoben način kot pri umetnosti. Javnost se lahko opredeli, da je zamisel izvirna, duhovita ali pa žaljiva," pa meni medijska strokovnjakinja dr. Suzana Žilič Fišer z inštituta za medijske komunikacije pri Univerzi v Mariboru. Po njenem mnenju je izražanje kakršnih koli žalitev nedopustno predvsem v avtorskih člankih, ki spadajo med informativne zvrsti, kot so poročila in vesti. "V primeru karikature pa je določanje meje prepuščeno avtorjem in uredniški politiki," poudarja Žilič-Fišerjeva in dodaja, da karikature in satirične rubrike sodijo med avtorska dela, kjer je avtorjem zaradi njihove duhovitosti in kreativnosti dopuščena svoboda izražanja.
"Kako javnost dojema žaljive karikature, je stvar politične kulture v okolju, prav tako pa okolje določa norme in meje spodobnega. Pomembno pa je, da javnost prepozna razliko med podajanjem dejstev in izražanjem mnenj," opozarja strokovnjakinja.
Prav zato po mnenju Žilič-Fišerjeve ni nič nenavadnega, da so si pri Reporterju ljubljanskega župana privoščili na takšen način. "V slovenskem okolju so politične osebnosti še zmeraj velike 'zvezde', kar je značilnost držav v tranziciji. Politične osebnosti so kot javne osebnosti podvržene nadzoru javnosti, ki ga v imenu javnega interesa morajo izvajati mediji. Če se politične osebnosti zelo pogosto pojavljajo v informativnih vsebinah, je običajno, da se njihovo delovanje pogosto obravnava tudi v satiričnih vsebinah," pojasnjuje ugledna profesorica.
