Zdravemu življenju se danes ne moremo izogniti. K temu nas pozivajo zdravniki, članki v zdravstvenih rubrikah so polni nasvetov, kaj lahko naredimo, da bomo živeli bolj zdravo, reklame pa pot do zdravja, lepe kože, sijočih las, mišičastega telesa... obljubljajo z nakupom oglaševanega izdelka. Vendar, kaj zdravo življenje sploh je? Kaj razumemo pod sintagmo zdrav način življenja? Vsi govorijo o zdravem življenju, vsi smo obnoreli od tega, a zdi se, da vidi v tem vsak nekaj drugega. Ali sploh obstaja enoznačni pojem zdravega življenja, skupni temeljni postulati zdravega življenja?

"Vprašanje, kaj je zdravo življenje, je večno, saj si vse družbe postavljajo vprašanje, kako zdravo, srečno, dolgo in lepo živeti. O tem so pisali stari Kitajci, Indijci, pa tudi antični in srednjeveški zdravniki, na primer Paracelsus," se prof. dr. Tadej Battelino, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, ne strinja s tezo, da je težnja po zdravem življenju nekaj novega, sodobnega. Tudi medicinska definicija, kakšen je zdrav način življenja, skozi zgodovino ostaja zelo podobna. "Verjetno gre nasvet v smeri ravnotežja: ravnotežja med tem, koliko telo obremeniš in koliko mu daš. Če ti uspe vzpostaviti to ravnotežje, je verjetnost, da boš zdrav, veliko večja. Brezčasen nasvet za zdrav način življenja je verjetno ta, da je človek telesno aktiven, pri čemer raven telesne aktivnosti prilagodi svojemu ustroju, in da tej stopnji telesne aktivnosti prilagodi prehrano, ki naj bo zdrava in uravnotežena. Variacij, kako do tega ravnotežja, pa je zelo veliko.

Če vam uspe vzpostaviti to ravnotežje, boste imeli primerno telesno težo in preprečili vrsto najbolj ogrožujočih in celo smrtnih bolezni, ki jih civilizacija trenutno pozna. Imeli boste trenirano telo, ki bo ne samo prožnejše in sposobno več, ampak boste tudi kot oseba sposobni več, prenesli boste več naporov in imeli več energije za življenje in delo," razloži, zakaj je zdravo življenje tako zelo pomembno.

Nenalezljive bolezni, kot so srčno-žilne, rakava obolenja in diabetes, v svetu vsako leto ubijejo skoraj 35 milijonov ljudi in so v porastu. Z nezdravim življenjskim slogom, kamor sodijo kajenje, nezdravo prehranjevanje in telesna neaktivnost, povečamo tveganje, da bomo zboleli za temi boleznimi. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je telesna nedejavnost četrti najpomembnejši vzrok smrtnosti v svetu, saj vsako leto zahteva 1,9 milijona žrtev. Zdravo življenje torej ni le modna muha.

Kako do ravnovesja

Tatjana Nedelko to vzpostavljene ravnovesja razume predvsem kot duhovno pot. Zdravo živimo takrat, pravi, kadar mislimo dobro o sebi in drugih ljudeh, ko tudi v neprijetnih situacijah skušamo najti nekaj pozitivnega in ohranimo v sebi mir in ravnovesje.

Kadar človek misli pozitivno, avtomatično spremeni tudi način življenja, meni. Začne se ukvarjati s športom, saj želi imeti zdravo telo, pazi na prehrano. "Šport da človeku aktivnost, prebudi v njem kreativnost, s športom očistimo misli, prečistimo telo," pravi. Njeno športno udejstvovanje se je v zadnjih letih poglobilo, saj je začela nastopati na vzdržljivostnih tekih, ki jih organizira njena duhovna šola. To je poseben tek, ko tekači, v New Yorku na primer, tečejo deset dni po miljo dolgi progi. V desetih dneh je tako pretekla 520 milj ali 837 kilometrov. "Maraton mi je prekratek, ker mine prehitro. Bolj mi ležijo daljši teki, ko lahko grem globlje vase. Vsak dolgi tek, ki sem ga pretekla, mi je dal globlje spoznanje, kako delujeta moje telo in um," odgovori na vprašanje, kaj ji to da.

Je to še vedno zdravo življenje in ne izčrpavanje telesa? "Na tek gledam kot na del duhovnega treninga. Nekateri bi rekli, da je to skrajnost, moja mama že tako meni, ampak to je zato, ker ne doživijo tega drugega dela, ki daje zadovoljstvo in ki ga poznam samo jaz."

Zato, da lahko živi tako, kot ji ustreza, je zamenjala tudi službo, saj prejšnji delodajalec ni imel razumevanja za občasne odsotnosti, ki jih zahtevajo nastopi na dolgih tekih. V sklop njenega pogleda na uravnoteženo življenje spada tudi prostovoljno delo, zato delodajalcu donira dve uri dela na teden. "Veliko energije vlagam v to, da živim tako, kot mislim, da je treba. Pomembno je, da sem zadovoljna in da se tudi drugi okoli mene počutijo dobro."

Zdravo življenje v zelo doslednem pomenu razume tudi Marjan Videnšek, vodja zavoda Preporod, v okviru katerega pripravljajo desetdnevne poste s šolo zdravega življenja. Nujno je, pravi, zadovoljiti svoje biološke potrebe: za to potrebujemo pravilno prehrano, dovolj intenzivno telesno gibanje, dovolj spanja, urejene odnosi z bližnjimi in ukvarjanje s smiselnim ustvarjalnim delom.

"Pri današnjem načinu življenja, ki od nas ne zahteva fizične aktivnosti, sta potrebni dve uri naporne telesne aktivnosti na dan. To mimogrede dosežemo, če dan začnemo s pol ure intenzivne jutranje telovadbe, med katero se naznojimo in dvignemo pulz vsaj na 180, in vsaj tri do pet kilometrov teka; potem vsaj vsak drugi dan uro in pol intenzivne vadbe, kakršne koli, najboljša je tek, hitra hoja, kolesarjenje, plavanje ali planinarjenje. Vsak mora postati polnokrven, kar pomeni, da je v eni uri sposoben preteči deset kilometrov," meni.

Njemu tak način življenja ustreza. Običajno vstane, ko se zdani, poleti je to okoli 5. ure. Sledi tek po gozdu, telovadba, vmes razmišlja in se pripravlja na delovni dan. "Ko potem popiješ sok, poješ kak sadež, se začne fantastičen del dneva," govori z žarom. Ker ima tako delo, da lahko sam razpolaga s svojim časom, gre sredi dneva še na kolo. V mladosti vrhunski tekmovalec, danes triatlonec, si bo za 50. rojstni dan podaril nastop na Ironmanu, ko tekmovalci poleg tekaškega maratona še prekolesarijo 180 kilometrov in odplavajo 3,8 kilometra. Veliko svoje energije razdaja tudi ljudem, ki pri njem iščejo navdih za bolj zdravo življenje. "Z drugimi delim samo to, kar sam živim in pri tem neizmerno uživam. Približujem se 50. letu starosti in z veseljem pričakujem 80. rojstni dan."

Telo, kot neke vrste živalski del človeka, je naravnost ustvarjeno za to, da se giblje. Zato je verjetno gibanje ključni element zdravega načina življenja, se strinja Battelino. "Vendar to ne pomeni, da moraš biti ultramaratonec, zagrizen vrhunski športnik." Koliko gibanja torej svetovati? "Telesna aktivnost naj bo redna in prilagojena ali uravnotežena s siceršnjim življenjskim slogom." Koliko gibanja je primerno, je odvisno od starosti in splošnega stanja posameznika. "A če rečemo v povprečju, če boš imel trikrat na teden po 30 minut srčni utrip nad 130 udarcev na minuto, boš verjetno pokril osnovno potrebo po gibanju. 130 udarcev srca na minuto pomeni primeren napor, v 30 minutah pa se aktivira encim lipoproteinska lipaza in s tem začneš porabljati lastne maščobe. Ob zmerni prehrani bo tako gibanje zagotavljalo, da boš zdrav, telesno močan, mentalno čil, dobre volje, pozitivno naravnan, saj je že dolgo znano, da ima zdravo telo tudi drugačnega duha."

Tudi prehrana se zdi ena od obsedenosti sodobnega življenja. Medtem ko je Nedelkova vegetarijanka, vendar, pravi, ne preveč stroga in si privošči tudi sladkarije, je Videnšek pri prehranjevanju veliko bolj dosleden - hrana naj bo čim bolj polnovredna, čim manj predelana in v glavnem rastlinskega izvora. Sam se na primer izogiba hrani iz bele moke. Zagovarja tudi občasen post, da se telo, kot pravi, razstrupi, to pa je tudi priložnost, verjame, da ljudje opustijo slabe navade in se motivirajo za drugačen življenjski slog.

Battelino, nasprotno, svari pred, kot pravi, skrajnimi navodili, kot je zelo veliko telesne aktivnosti, omejitvena ali izločevalna, presna prehrana. Take oblike prehranjevanja lahko namreč vodijo v motnje prehranjevanja, kar je velik problem tudi v Sloveniji. "Zato tega povprečnemu človeku ne moreš svetovati, kar pa ne pomeni, da ima vsak, ki to prakticira, motnjo hranjenja. Sleherniku boste svetovali mešano, uravnoteženo prehrano, tako, kot jo ljudje uživajo zadnjih dva tisoč let."

Problem danes je obilje, in to ne bogastva, ampak revščine, ki gre z roko v roki z nezdravim načinom življenja. "Na trgu imamo obilje cenenih ogljikovih hidratov, ki v prehrani ničemur ne služijo, samo energijo dodajajo. Večina ljudi zaradi načina življenja prav veliko energije ne potrebuje. To potem vodi v debelost, ki pa je verjetno ena najbolj škodljivih stvari, kar jih do danes pozna medicina, saj očitno škoduje vsem delom telesa," pravi zdravnik, ki na oddelku, kjer zdravijo tudi otroke z diabetesom, vsak dan vidi posledice nezdravega načina življenja.

Zdravo je tisto, kar je primerno

Tudi Urban Praprotnik živi svoj ideal zdravega življenja. Čeprav je tekaški trener, tudi zanj zdravo življenje ne pomeni samo ukvarjanje s športom. "Zdravo življenje pomeni vse: kaj razmišljam, ko zjutraj vstanem, kaj jem, na kakšen način se premikam, s kakšnimi ljudmi se družim... Vse, kar v življenju počnemo, lahko počnemo boljše ali slabše. Zato se pri stvareh, ki jih poznam, poskušam odločati v prid dobre izbire." Nekateri menijo, da je prava stvar samo meditacija, drugi stavijo na prehrano, tretji na šport, spet četrti samo pozitivno razmišljajo. Dejansko to ni dovolj, odločitev za zdravo življenje mora obsegati vse te vidike, saj je človek celostno bitje, meni.

Ali ni živeti zdravo potemtakem zelo naporno? Ne, to je v veliko veselje, odgovarja. "Nekateri rečejo, zakaj bi zdravo živel, na koncu tako vsi umremo. Zdravo živim zato, ker mi je tako všeč, ker vem, da s tem koristim sebi, in ker me moje telo in počutje sproti nagrajujeta z dobrim počutjem." Zdravje pojmuje namreč predvsem kot dobro počutje; in prav počutje je eno od meril, ali dela prav ali narobe. "Če prav razmišljam, se bolje počutim; če se pravilno ukvarjam s športom, se tudi bolje počutim, nisem pretreniran, preobremenjen."

"Ljudje pogosto rečejo, da imajo premalo časa, da bi zdravo živeli. Pa se vprašajmo, koliko časa pa imamo, če nezdravo živimo? Velikokrat se lahko ujamemo v zgodbo o premalo časa, potem ti ga pa res zmanjka. Edino, kar imamo v življenju, je čas, zato je pomembno, kako bomo razpolagali z njim," razmišlja Praprotnik.

Letos bo pretekel tri velike maratone in pet polmaratonov, s skupino rekreativnih tekačev bodo pretekli tudi 575 kilometrov dolgo pot iz Ljubljane v Piran. Pretiravanje? "Absolutno nisem ekstremist. Zdravo je tisto, kar je primerno. Telo je zelo prilagodljivo. Če se nič ne gibam, je tudi deset kilometrov teka preveč in ekstremistična obremenitev. Če pa sem tem obremenitvam izpostavljen redno, je moje telo tega navajeno. In še: če lahko to počne tudi moja mama in se zaradi tega počuti veliko bolje kot pred leti, ko ni tekla malih maratonov, to kaže, da je to prav in ne zgrešena stvar."

Živa Peljhan, ena od Praprotnikovih rekreativnih tekačic in edina od sogovornikov, ki se s športom ni aktivno ukvarjala že v mladosti, zdravo življenje razume tako, da človek poskrbi zase na vseh področjih. S tekom se je začela ukvarjati pred štirimi leti. "Nekega jutra sem obula superge in šla na kratek tek. Ugotovila sem, da lahko čas pred službo, ko otroka še nista vstala, izkoristiš za tek. Potem sem ugotovila še, da so jutra zelo lepa, da ptički pojejo in polžki lezejo, in sem ta kratek tek začela ponavljati. Sčasoma sem postala polmaratonka in potem še maratonka." Danes teče trikrat na teden, če ji uspe, enkrat na teden še plava.

Letos se je odločila, da bo obnovila svojo staro ljubezen do petja, in se vpisala na poletno šolo petja. Tudi to razume kot del zdravega življenja, saj je petje dejavnost, pri kateri se človek lahko zelo sprosti, če je ob petju združen tudi ples, pa je nagrajena še ljubezen do gibanja.

Peljhanova razkriva še druge bonuse, ki pridejo z zdravim načinom življenja. "Sama se zelo rada učim. Ugotovila sem, da je mogoče vse to, kar rada počnem, povezati, in te dejavnosti zdaj gojim pod vodstvom svojih učiteljev za tek, plavanje, petje." Potrebuje človek za zdravo življenje nujno tudi vodenje, učitelja? Ob svojih obveznostih ima premalo časa, da bi se športnih tehnik učila sama, odgovarja, poleg tega pravilna tehnika pomaga, da se bomo lahko s športom ukvarjali varno in še dolgo v pozna leta. Po drugi strani pa udejstvovanje v skupini pomeni tudi možnost za druženje in je pri svojih dejavnostih spoznala kup raznovrstnih ljudi, nadaljuje. Tako da je zdravo življenje lahko tudi zelo družabno.

Zagovarja zmernost, tako v športni dejavnosti kot prehrani ali poglabljanju v svoj notranji svet. "Živimo v družbi, vsak dan hodimo v službo in bi se težko ves dan posvečali samo sebi. Treba je najti neko ravnovesje med svojimi obveznostmi, delom in tem, kar naredimo zase," pravi zdravorazumsko.

Vse več maratoncev, vendar tudi debelih

Tako Praprotnik kot Videnšek, ki živita od tega, da druge učita zdravega življenja, ugotavljata, da je med ljudmi iz leta v leto večje zanimanje za zdravo življenje.

"Vsako leto na Ljubljanskem maratonu nastopi od 25 do 30 odstotkov več udeležencev," Praprotnik utemelji svojo trditev. Razlogi za razmah rekreativne športne dejavnosti so številni. Predvsem je to posledica večje podpore v medijih in izobraževalnem sistemu. Sam sicer meni, da je rezerv še veliko, saj na primer na televiziji še vedno lahko spremljamo predvsem vrhunski šport, športna rekreacija pa je zapostavljena. Drugi razlog je, da se populacija v Sloveniji stara. Starejši ljudje se na splošno bolj zavedajo pomena zdravja za vsakodnevno življenje. "Zdravje je tudi to, če lahko samostojno hodim po stopnicah, saj mi to daje svobodo gibanja in varnost."

Žal pa nekateri še vedno strašijo pred športom, ugotavlja Praprotnik: "Pogosto lahko slišimo, da naj se človek posvetuje s svojim zdravnikom, če se namerava ukvarjati s športom. Jaz pa rad rečem drugače: če se ne misliš ukvarjati s športom, se posvetuj s svojim zdravnikom ali s farmacevtom." Če zanemarjamo svoje gibalne sposobnosti, telo propada presenetljivo hitro. Če na primer človek tri tedne prebije v postelji, mu mišice oslabijo, kot da bi se postaral za trideset let!

Tadej Battelino ni tak optimist. Meni, da Slovencev zdravo življenje le ni tako pritegnilo, prav tako ne verjame v moč medijev. "Če bi Slovenci res skrbeli za zdravo življenje, bi morale naslednje raziskave pokazati, da ni več 56 odstotkov odrasle populacije predebele. Mediji res zelo veliko pišejo o zdravem življenju, vendar to glede na podatke, ki jih sledi medicina, nima vpliva na populacijo, saj se tako otroci kot odrasli vztrajno redijo."

Shujšati - za dober kilogram - je doslej uspelo le Švicarjem. "Prvič v zgodovini se je zgodilo, da je neki narod zabeležil uspeh, da je znižal telesno težo na podlagi odločitve za zdravo življenje. To je izjemen znak zrelosti naroda," meni.

Kaj narediti, da bo drugače? Ljudje v večini primerov ne sprejemajo ekstremnih stališč, kot so izključitvene diete, ekstremni maratoni, je prepričan Battelino. Kar je najtežje in hkrati najmanj zanimivo, je - normalnost. "Kako ljudi prepričati, da bodo živeli neko zmerno, uravnoteženo življenje, ki bo vsebovalo gibanje, uravnoteženo prehrano, ko vse to skupaj ni nič posebnega - zaradi tega ljudje niso heroji, ultramaratonci, presniki in ne bodo prišli v časopise," se sprašuje. Primer Švice in severne Italije kaže, da je treba popularizirati to, kar je dostopno povprečnemu človeku in kar večina ljudi v resnici vsak dan dela z majhnimi koraki. "Pravi nasvet je zato: poskusite pojesti kos kruha manj za večerjo, pojdite na sprehod, peljite vnuke v hribe, plavat na jezero... Težko boste ljudem svetovali, naj plačajo sto evrov na mesec in trikrat na teden hodijo v fitnes. Kdo, mislite, so otroci na našem oddelku? Otroci iz najrevnejših okolij, podrtih družin. Edino dobro, kar mu mama lahko kupi, je pakirana slaščica za 30 centov, ki jo vidi na televiziji." Da bo večina prebivalstva manj debela, je zato treba spremeniti življenje tem ljudem, je prepričan.

Marjan Videnšek nasprotno meni, da je politika majhnih korakov veliko premalo. "Problem je, ker ljudje napačno hrano uživajo v treh do petih obrokih na dan. Če boste zaužili eno jabolko več na dan ali šli zjutraj na daljši sprehod, se ne bo zgodilo nič," je prepričan.

Toda ali je res tako preprosto, da se človek vsak dan dve uri ukvarja s telesno vadbo, uživa vegetarijansko nepredelano hrano, živi nestresno življenje in se ukvarja s smiselnim ustvarjalnim delom?

"Narava ne pozna opravičil. Dan traja od 5. do 22. ure, to je čas, ko smo budni in ga imamo na voljo za delo, razvedrilo, rekreacijo. Koliko časa ljudje zapravijo za gledanje televizije, brezplodno govorjenje, košenje trave... Moramo se vprašati, ali sta moje življenje in dobro počutje res odvisna od vseh teh stvari ali moram dati prednost čemu drugemu."

Res pa je, pritrjuje Videnšek, da je načelom zdravega življenja sposobno slediti zelo malo ljudi. "Navada je železna srajca in ljudje zaradi pomehkuženosti v današnjem času, lenobe in iskanja instant rešitev, najkrajše poti do zdravja, tega ne zmorejo. Zakaj bi začel teči, spreminjati prehrano, če pa lahko vzameš tabletko, za trenutek odleže in to je ljudem običajno dovolj. Ljudje hodijo od enega do drugega takega in drugačnega terapevta in iščejo čudežne rešitve. Večina še vedno misli, da bodo lahko zdravje kupili v čudežni tabletki, injekciji, prehranskem dodatku, čudežni terapiji, energiji nekoga drugega. Zaradi te lahkovernosti mnogi danes tudi odlično zaslužijo. Tudi mene oblegajo mnogi, ki se ukvarjajo s prodajo prehranskih dodatkov, dopolnil, čudežnih napitkov, čajev, da bi njihove izdelke vključil v naš program, in tudi fine provizije ponujajo." Zdravje pa je, pravi, posledica zdravega načina življenja, torej samo tega, kaj bomo sami naredili zase.