"Tudi kolegi iz konkurenčnih zavarovalnic razmišljajo enako, da se je treba vrniti h koreninam in se osredotočiti predvsem na presojo tveganja, ki ga prevzemaš v zavarovanje, ter na daljši rok delati tako, da je rezultat zavarovalnega dela pozitiven," poudarja prvi mož koprske zavarovalnice.

Prav z dobički pri finančnem poslovanju ste pretekla leta pokrivali izgube iz osnovne dejavnosti.

Zavarovalna dejavnost se v zadnjih letih ni pokrivala, zaradi česar je bilo treba zajemati iz naložbenega prihodka, da smo lahko poslovali pozitivno. Nato pa je prišlo leto 2008 in finančna kriza, ki se je pojavila izredno silovito, tako da je bilo treba na veliko slabiti vrednosti naložb. In v Adriaticu Slovenici smo to napravili precej temeljito, o čemer priča tudi čisti poslovni izid v tistem letu. Lani smo sicer na naložbenem delu znova ustvarili primerne prihodke in uspeli pokriti v zavarovalnem delu, a zdaj je že postalo jasno, da nobena zavarovalnica ne more tega početi na dolgi rok, saj se "zažiraš" v lastno substanco.

Tudi 55-odstotni bonus je segmentacija

Je rešitev v segmentaciji dobrih in slabih rizikov. Boste "slabim strankam" pokazali vrata?

Ne vem, zakaj prevladuje neko mnenje, da slovenske zavarovalnice ne segmentiramo rizikov. To počnemo in smo počeli tudi že v preteklosti. Kaj pa je 55-odstotni bonus za najbolj varne voznike drugega kot segmentacija. Že pred leti smo na trg vstopili na sistematičen način z ugodnostjo, ki je bila višja, kot so jo ostale zavarovalnice ponujale pri avtomobilski odgovornosti, mislim na 50-odstotni bonus, nato pa smo zadevo nadgradili in tistim najboljšim omogočili še ugodnejšo ponudbo, dodatnih pet odstotkov. In takrat nam je sledila zgolj ena zavarovalnica, medtem ko so ostale skušale odgovoriti z neko individualno oceno, ki pa je zamudna in stroškovno obremenjujoča.

Če se segmentacija že odvija, kako si potem razlagate silovit pristop in prodor zavarovalnice Generali na trg avtomobilskih zavarovanj? Zaradi tega so se je nekateri konkurenti lotili tudi prek združenja in jo skušali onemogočiti.

Ne vem za takšno aktivnost, za komentar bi se morali obrniti na združenje. Prav tako težko komentiram poslovne odločitve konkurence. Dejstvo pa je, da na trgu avtomobilskih zavarovanj nič ne izgubljamo, saj se indeks števila polic letos giblje nad 100. Je pa res, da nekoliko pada povprečna premija, kar enostavno pomeni, da se zavarovance, ki imajo ugoden škodni rezultat na daljši rok, skuša zadržati z dodatnimi ugodnostmi.

Se bo torej odslej na trgu vršil boj za bolj donosne stranke in ne več toliko za tržne deleže?

Ta boj poteka že precej časa, kajti kdor bolj gleda na tržni delež in ne toliko na to, kaj zavaruje, se mu bo to slej ko prej vrnilo v obliki negativnega rezultata. Na dolgi rok si tega ne more privoščiti nobena zavarovalnica.

Za nekatere težji časi

Bodo marže padale?

Zaslužek pri kasko zavarovanju je popolnoma negativen, pri avtomobilski odgovornosti pa je nekaj malega plusa, tako da se vse skupaj giblje okoli pozitivne ničle. To pomeni, da so pred zavarovanci, ki so pogosti pri uveljavljanju škod, težji časi, saj si nobena zavarovalnica ne bo želela imeti zavarovanca za takšno premijo, ki ne pokriva njegove tveganosti.

Čeprav zagovarjate individualne pogovore s strankami, pa tu verjetno govorite o večjih, kolektivnih zavarovancih, od katerih na primer prejmete milijon evrov premije na leto, in ne toliko o posameznikih. Se bodo zanje na splošno zaostrili pogoji?

Vzpostavljen imamo sistem, ki lahko oceni tudi fizične osebe, kaj pomenijo za nas kot stranke. In tu se potem pri posamezni zavarovalni vrsti prilagajaš s premijsko politiko. Je pa zadeva precej cenejša pri segmentu velikih zavarovancev.

Zavarovalnice ste precej kritične do slabe zavarovanosti kmetijskih površin in pridelkov, ki jih večkrat na leto potolče toča, zaradi česar tovrstnih zavarovanj nihče noče več tržiti, saj ima z njimi izgubo. Adriatic Slovenica vseeno ni toliko vpeta v ta trg, ima pa po drugi strani velik kolač pri avtomobilskih zavarovanjih. Tudi te vedno znova potolče toča, da se nam tudi letos obeta "slabo poletje", pa smo že nekajkrat doživeli. Povsem konkretno, pogostejše naravne katastrofe pomenijo višje premije?

Če bo seštevek zbranih premij na eni strani manjši od odhodkov na drugi, je logično, da se premije dvignejo, sicer pa ves čas spremljamo rezultate, po drugi strani pa si prizadevamo, da smo konkurenčni.

Koliko rezerv, predvsem pri znižanju operativnih stroškov, bi lahko zavarovalnice še našle znotraj hiš?

Tu je seveda še mogoče kaj narediti, na primer s povečanjem učinkovitosti, večjo avtomatizacijo procesov, kar naša zavarovalnica nenehno tudi počne.

Stroški dela ali operativni stroški predstavljajo skoraj tretjino premij slovenskih zavarovalnic. Ta številka se v tujini giblje kar dvakrat niže, pri okoli 15 odstotkih. Je v Sloveniji preveč zavarovalnic, ki poslujejo neučinkovito?

Pri teh primerjavah je treba upoštevati še nekaj. Ni namreč vseeno, koliko se na prebivalca potroši za zavarovanja. V tujini so namreč premije po glavi dvakrat, če ne celo trikrat višje kot v Sloveniji. In to ima svoje posledice.

Je to odraz ekonomije obsega? Imamo preveč zavarovalnic?

Če slovenski trg prenese vse te zavarovalnice, je v redu, če pa jih ne, se bodo morali njihovi lastniki odločiti, ali naj še nadaljujejo. Če jih ne prenese, potem bo treba vsako leto vplačati dodatni kapital.

Življenjska zavarovanja so pomemben produkt

Pred dnevi ste omenili, da smo Slovenci evropski prvaki pri zavarovanju svojih avtomobilov, za osebna zavarovanja pa da se bolj malo zmenimo. Ampak Adriatic Slovenica že lep čas ne sme prodajati življenjskih zavarovanj.

Regulator nam je trenutno res prepovedali sklepati življenjska zavarovanja. Razlog je preprost. Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) je namreč menila, da pripisi dobičkov niso bili izvedeni ustrezno. Posledično je izdala odredbo, ki smo jo tudi izvršili, in sedaj čakamo njen odgovor, ali smo nepravilnosti sanirali v skladu z njenimi zahtevami. Sem pa optimist in pričakujem, da bo ta prepoved v kratkem umaknjena.

Koliko vam je od tedaj upadel portfelj življenjskih zavarovanj in koliko ste zaradi prepovedi izgubili ugled?

Na trgu življenjskih zavarovanj do sedaj niti nismo imeli pomembnejšega deleža, saj smo se osredotočali na zdravstvena in ostala premoženjska zavarovanja, življenjska pa so bila bolj za popolnitev ponudbe. V preteklosti smo bili sicer že pred tem, da portfelj prenesemo na sestrsko zavarovalnico KD Življenje, ki je specializirana za ta zavarovanja, njene produkte pa tržimo tudi v naših poslovalnicah. AS ima torej vseeno na voljo najširšo ponudbo zavarovanj in uživa visok ugled v splošni javnosti.

Govorili ste o velikem potencialu. Ste mislili na naložbena ali na klasična življenjska zavarovanja?

Tako na klasična kot naložbena zavarovanja. Slednja so namreč zanimiva zaradi relativno nizkih vrednosti točk skladov in za tiste, ki želijo naložbe za daljši rok, je to gotovo primeren trenutek. Tudi sicer so življenjska zavarovanja smotrna za dobe, daljše od 10 let, saj so tako oproščena davka na zavarovalne storitve, ki znaša 6,5 odstotka. Klasična življenjska zavarovanja so torej pomemben produkt, še posebno v času gospodarske krize, ko se je treba zavedati, da nista na prvem mestu zaščita avta in nepremičnine, v kateri bivamo, ampak lastna integriteta in prihodki družine. Če se enemu od roditeljev zgodi kaj hudega, lahko zaradi tega za daljše obdobje izpade pomemben del dohodka družine, ki pa ga je mogoče nadomestiti zgolj s takšnim zavarovanjem.

Omenili ste zdravstvena zavarovanja. Je res, da namenoma prikazujete izgubo, da bi na drugi strani upravičili dvige premije, do katerih uradno prihaja zaradi porasta stroškov v zdravstvu? Da bi operativne stroške prenašali v ta segment in drugod vsaj po knjigah prikazovali boljše rezultate.

Premij pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju že leto in pol nismo višali, kar bi storili, če bi bilo res to, kar sprašujete. Konec koncev je tudi dolžnost pooblaščenega aktuarja, da od zavarovalnice zahteva dvig premije, če ugotovi, da višina pobranih premij ne ustreza škodam.

Kakšen rezultat pa izkazujete v tem segmentu?

V letu 2009 je bilo nekaj pozitive.

Dobri rezultati kljub zaostrenim razmeram

Ste tretja največja zavarovalnica v Sloveniji, ki bi v teh zaostrenih razmerah potrebovala čim več stabilnosti. Vseeno vas lastnik, KD Group, že lep čas intenzivno prodaja. Kako je voditi družbo v takšnih razmerah?

Rezultati govorijo v prid temu, da se da tudi v takšnih razmerah voditi družbo in dosegati dobre rezultate.

Ste obremenjeni z doseganjem kratkoročnih pozitivnih rezultatov, da bi bili čim več vredni?

Če se ozreva na dosežene poslovne rezultate za nekaj let nazaj, ugotoviva, da smo imeli odlične, dobre in manj dobre čase. Če bi delali na kratek rok, bi se na koncu znašli v izgubi. Kajti to, da si danes zaradi kratkoročnih interesov naredil nekaj drugače, kot pa bi bilo smiselno po strokovnih merilih, se ti jutri in pojutrišnjem negativno obrestuje. In zato smo naše naložbe za leto 2008 temeljito slabili in prečistili bilance, lansko poslovanje pa je bilo dobro.

Kdaj pa vas je nazadnje obiskal kakšen potencialni kupec?

To se je zgodilo letos.

Menite, da so zainteresirani za nakup družbe, ali pa gre tu tudi za poizvedovanje konkurence?

Interes za nakup zavarovalnice je, to je dejstvo. Res pa je, da bi lahko skušal kdo to izkoristiti tudi v take namene, a konec koncev se skrbnih pregledov ne dela, če niso podpisane ustrezne pogodbe z zaščitnimi klavzulami.

Če v kratkem dobite novega lastnika, bi vi ostali na čelu AS?

To bi morali vprašati nove lastnike. Če bi ocenili, da sem dovolj strokoven in zaupanja vreden, potem najbrž ne bi menjali. Štiriindvajset let sem v zavarovalnem poslu, vem, kaj znam, česa sem zmožen in se takšnih situacij niti približno ne bojim.

tomaz.modic@dnevnik.si