Prav tako sem obljubil, da se bodo 31. avgusta končale ameriške bojne operacije v Iraku. Natančno to zdaj počnemo," je v nagovoru na konvenciji invalidnih vojnih veteranov v Atlanti povedal Obama. Ta nastop je bil le eden v vrsti mnogih, ki se bodo v prihodnjih tednih pred 31. avgustom zvrstili na predsednikovem urniku.

Pripravljanje javnosti na nove žrtve

Od septembra bo v Iraku nameščenih le še 50.000 vojakov, torej 90.000 manj kot takrat, ko je Obama prevzel predsedniški položaj. Namen govora v Atlanti je bil ameriško javnost prepričati, da se vodilna vloga ZDA v nepriljubljeni vojni v Iraku po sedmih letih počasi končuje. Do konca prihodnjega leta naj bi vsi ameriški vojaki zapustili Irak. Tudi to obljubo je Obama v ponedeljek vnovič ponovil. Urnik umika ameriških sil je sicer določen s sporazumom o statusu sil, ki ga je Washington še pod predsednikovanjem Georgea W. Busha dodelal z oblastmi v Bagdadu.

Do dokončnega umika bodo ameriške sile urile pripadnike iraške policije in vojske ter jim dajale podporo pri operacijah, če bodo zanjo zaprosile oblasti v Bagdadu. Kljub tem načrtom, je Obama ostal realist. Domačo javnost je pripravil na nove žrtve med vojaki: "Boleča resnica pa je, da še nismo videli konca ameriškega žrtvovanja v Iraku."

Čeprav se je od leta 2007 nasilje v Iraku korenito zmanjšalo, je po parlamentarnih volitvah pred petimi meseci ponovno v porastu. Po podatkih iraškega obrambnega, zdravstvenega in notranjega ministrstva je bil julij najbolj krvav mesec v državi po maju 2008. Nasilje je zahtevalo 535 življenj. Tem podatkom je ameriška vojska sicer oporekala. Po njihovih statistikah je bilo julija ubitih samo 222 ljudi.

Ponovno naraščanje števila žrtev se utegne nadaljevati in stopnjevati. Povod za vnovičen okrepljen izbruh sektaškega nasilja utegne spet postati politika. Na koalicijskem bazarju se stranke še niso zmogle poenotiti o tem, kdo naj bi postal novi predsednik vlade Iraka. Ker je bil Irak po parlamentarnih volitvah leta 2005 že v podobnem položaju kot danes (pred petimi leti je državljanska vojna divjala v vsej svoji silovitosti), po državi vlada strah, da Irak čaka enaka usoda po ameriškem septembrskem končanju bojnih operacij.

Koalicijska aritmetika v slepi ulici

Šiitske, sunitske in kurdske stranke še vedno premlevajo, ali je pravi kandidat za premierski položaj dosedanji šiitski predsednik vlade Nuri Al Maliki ali pa bi bilo bolje podpreti relativnega zmagovalca volitev - sunita Ijada Alavija. Nuri Al Maliki je s svojo stranko Vladavina prava na marčevskih volitvah zasedel drugo mesto. S tretjeuvrščeno šiitsko stranko Iraško nacionalno zavezništvo je nato sklenil zavezništvo, ki bi mu hipotetično lahko prineslo drugi mandat na čelu iraške vlade. Toda pri koalicijski partnerici za takšen scenarij nimajo posluha. Namesto Malikija želijo videti drugega kandidata za premierski položaj. Ker ni soglasja, kako naprej, so koalicijska poganja pred dnevi ustavili.

Tega, da je ura že pet minut pred dvanajsto, se zaveda tudi Maliki. V televizijskem nagovoru državljanom je pozval k potrpljenju pri oblikovanju nove vlade. "Pozivam vas še k malce potrpljenja. Preprečite, da bi kdor koli poskušal državo popeljati na pot sektaške vojne in uničenja," je dejal. Zmagovalec volitev Ijad Alavi (njegova stranka Iraqiya združuje tako sunite kot šiite) s podobnim pozivom ni nastopil v javnosti. Je pa opozoril, da bi združitev osrednjih šiitskih strank in morebitna izključitev sunitov iz vladne koalicije lahko pomenila tisto kombinacijo okoliščin, ki bi spet pripeljale do sektaškega nasilja.