Najprej vplivi pokojninske in plačne reforme
Zdravstvena reforma bo očitno prišla na vrsto, ko bo vlada ugotovila vplive pokojninske in plačne reforme. Načelni da za spremembe - reforma dopolnilnega zavarovanja in povečanje avtonomnosti javnih zavodov - pa so pred kratkim že rekli ministri, ki jim je Marušič zagotovil, da bo kot minister za zdravje in član vlade tudi pri uvajanju napovedanih sprememb "skrbel za večjo transparentnost zbiranja sredstev in ohranitev javnofinančne stabilnosti v državi". Prav zaradi stanja javnih financ je namreč prizadevanja tedanjega ministra za zdravje Dušana Kebra za odpravo dopolnilnega zavarovanja leta 2003 nepričakovano ustavil takratni finančni minister Dušan Mramor. Marušič, ki je bil v tistem času državni sekretar na ministrstvu za zdravje, se dogodkov dobro spomni in z nasmeškom pravi: "Morda znamo sedaj bolje računati". Zatem zelo resno pove, da je morala tedanja vlada med drugim pokriti tudi minus v blagajni obveznega zdravstvenega zavarovanja. "To pot začenjamo iz košarice pravic, ki jo želimo pokriti z javnimi sredstvi, ob tem pa moramo poskrbeti za javnofinančno vzdržnost in prve ocene govorijo temu v prid," je optimističen minister za zdravje, ki je prepričan, da pri oblikovanju reforme zdravstvenega zavarovanja sodelujejo eminentni strokovnjaki, med njimi tudi dr. Mitja Čok. Prav na podatke iz njegove analize Zdravstvo in dileme slovenskih javnih financ pa se sklicujejo na Gospodarski zbornici Slovenije, ko nasprotujejo združitvi obveznega in dopolnilnega zavarovanja, saj bi po njihovem mnenju ta združitev še "poglobila neenakost pri plačevanju prispevkov za zdravstveno zavarovanje, predvsem ob upoštevanju, da je aktivne populacije vse manj, hkrati pa je pod vse večjim bremenom". Toda Marušiča, kot kaže, to zaenkrat ne zaustavlja na poti k reformi zdravstvenega zavarovanja, saj so njegovo vizijo, kot pravi sam, podprle različne interesne skupine, med drugimi tudi upokojenci. Minister še ni hotel razkriti podrobnosti reforme, je pa poudaril, da ne gre za idejo, da bi dopolnilno zavarovanje preprosto inkorporirali k Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, saj "s tem ne bi nič spremenili". Spremembe bodo po njegovem zatrjevanju prinesle več solidarnosti v sistem, saj bodo "eni plačevali manj, drugi več, nekateri pa enako", in ne kot sedaj, ko so zneski za vse enaki. Poleg tega pa bodo spremembe skupaj z drugimi ukrepi zagotovile vzdržnost javne zdravstvene blagajne. Na vprašanje, kaj bo storil, če se bo javna razprava o predlogu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter zakonu o zdravstveni dejavnosti tako podaljšala, kot se je pri njegovem predhodniku, je odgovoril: " Zelo dolge javne razprave so po mojem brezplodne. Če bodo dolgotrajne, bom moral razmisliti, ali vztrajati s predlogoma ali potegniti kakšno drugo potezo."
Zavarovalnice še molčijo
Zavarovalnice, ki tržijo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, o učinkih načrtovanih sprememb na njihovo poslovanje še ne želijo govoriti. Najbolj bi morebitna odločitev o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zagotovo prizadela zdravstveno zavarovalnico Vzajemna, v kateri predstavlja delež čistih prihodkov od premij dopolnilnih zavarovanj kar 98 odstotkov vseh čistih prihodkov od premij vseh produktov, ki jih nudijo. Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bi tako posledično pomenila, da Vzajemni ostaneta le še dva odstotka sedanjih prihodkov. Lani je Vzajemna z dopolnilnimi zdravstvenimi zavarovanji ustvarila 242 milijonov evrov čistih prihodkov, tržni delež Vzajemne na področju dopolnilnega zavarovanja, ki ga plačuje 95 odstotkov odraslih ljudi, pa znaša 60 odstotkov. "Glede na to, da reforme še ni, lahko povemo le, da se bo Vzajemna aktivno vključevala v javno razpravo, ko bodo pripravljeni konkretni predlogi," so pojasnili v Vzajemni, ki jo vodi predsednik uprave Dušan Kidrič.
Podobno navajajo v Triglavu, zdravstveni zavarovalnici, ki dosega na področju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja 17-odstotni tržni delež, lani pa so obračunali za 67,3 milijona evrov kosmatih zavarovalnih premij. Na področju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja Vzajemni s 23-odstotnim deležem sledi zavarovalnica Adriatic Slovenica. Ta je lani na tem področju zbrala za 93,7 milijona evrov kosmatih zavarovalnih premij, dopolnilna zdravstvena zavarovanja pa so lani znašala skoraj 36 odstotkov celotne zbrane premije vseh zavarovalniških proizvodov, ki jih nudijo. Tudi ti o vplivu reforme na njihovo poslovanje ne želijo govoriti, saj ni znano, kako naj bi ta potekala. Ob tem dodajajo, da trži Adriatic Slovenica že zdaj številna druga zdravstvena zavarovanja, odgovor na vprašanje, kolikšen obseg zavarovancev bi lahko dosegli novi produkti zdravstvenega zavarovanja, ki bodo še na trgu, pa bo po njihovem možen šele, ko bo znano, kaj bo dejansko krila košarica pravic iz obveznega zavarovanja. "Sistema, ki sloni samo na financiranju z javnimi sredstvi, ne pozna nobena od članic Evropske unije," pojasnjujejo v Adriaticu Slovenici in dodajajo, da znaša v Uniji delež zasebnih sredstev za zdravstvo v povprečju četrtino vseh sredstev, podobno kot je sedaj tudi v Sloveniji. "Gre za temeljno vprašanje, kako oziroma s čim bo država nadomestila izpad zasebnih sredstev, ki ga v financiranje zdravstvenega sistema prispevajo dopolnilne zavarovalnice in so v Sloveniji zanesljivi vir financiranja zdravstvenih izvajalcev," pravijo v Adriaticu Slovenici.
