Res je, da se navade in obnašanje ljudi danes razlikuje od navad naših starih staršev, a če bi se zazrli daleč v preteklost, bi morda slišali presenetljive odmeve moderne dobe. Osupljivo je, kako je naša družba podobna klasičnemu svetu antične Grčije in Rima, zlasti v smislu rekreacije, seksa, hrane, religije in številnih drugih vsakodnevnih dejavnosti.

Posameznik postaja središče lastnega vesolja

Vzporednice med klasičnim svetom in našo po-kristjansko družbo, kjer je posameznik (kot njeno središče) bolj pomemben kot Bog, so vidne vsepovsod. V času Rimljanov lahko najdemo tudi obsedenost z zvezdniki. Dandanes imamo zvezde, ki so slavne samo zato, ker so slavne (najboljši primeri so „zvezdniki“ resničnostnih oddaj).

V Rimu je takšno slavo nosil pogan Antonious, ki je bil tako lep, da se je vanj nesmrtno zaljubil rimski cesar Hadrijan. Ko je Antonious nesrečno utonil v Nilu, je Hadrijan zahteval, da ga razglasijo za boga, poleg tega pa je po njem poimenoval mesto, mu dal zgraditi številne doprsne kipe … Iz tega se je sčasoma razvil kult.

Kult telesa

Druga oblika čaščenja v antiki je bil kult telesa, kar je poznano tudi današnjemu človeku, dve najbolj oblegani javni stavbi sta bili kopališče in pa telovadnica (kakor danes zdravilišča s savnami in masažami ter fitnes). Rimljani so v kopališčih preživeli več časa kot v templjih, kakor danes ljudje več časa preživijo v savnah kot v cerkvah. Kar je v krščanstvu (v smislu skrbi za telo) nekoč pomenilo obliko grešne nečimrnosti, je danes osrednje središče čaščenja, saj je posameznikovo telo postalo 'tempelj', za katerega je potrebno neprestano skrbeti.

A se podobnost z Rimljani tukaj ne konča – kljub telovadnicam in kopališčem ter zavedanju, kaj je za zdravo telo potrebno narediti, tega niso počeli niti Rimljani niti ne počnejo ljudje danes. Takrat so dneve preživljali na celodnevnih predstavah v cirkusu, na gladiatorskih dvobojih, dirkah s kočijami in pokolih velikih sesalcev – prav tako kot danes večina ljudi za zabavo vedno več časa preživlja pred televizorjem, kjer se navdušuje nad 'arenami resničnostnih šovov'.

Revolucija spolnosti je osvobodila modernega človeka

Morda pa se povezava med antiko in modernim časom najbolje vidi na področju spolnih odnosov. V zadnjih desetletjih smo lahko opazovali revolucijo na področju spolnosti, nekoč smo bili ljudje omejeni z zakoni, ki so preprečevali svobodno uživanje spolnih užitkov (kar je s seboj prinesla vera), danes pa smo se teh spon osvobodili. Moderni človek danes pričakuje, da med dvema odraslima ni nikakršnih prepovedi, spolnost pa je našla svoj prostor tudi v časopisih in medijih nasploh. Proizvodi, povezani s spolnostjo, ki so bili nekoč skriti pred očmi javnosti, danes predstavljajo novo vejo terapije, v sklopu katere ni obsojanja, je pa obogatena s plastično kirurgijo in strokovnim svetovanjem.

Osnovna dolžnost posameznika je biti zvest lastnim čustvom, saj je „življenje v laži“ najhujši prekršek proti modernemu evangeliju posameznika. Ljudje se vedno večkrat podajajo v zveze, v katerih prednjači spolna zadovoljitev, čustev pa se ne vpleta. Tudi Grki so na seks gledali kot na nekaj podobnega hranjenju ali pa pitju, to je bila le še ena oblika zdravega užitka, med dvema odraslima tako ni bilo ravno veliko omejitev, ki bi jih bilo treba spoštovati.

Kako nam je uspelo dopolniti krog dojemanja spolnosti na takšen način, ki se je pričel pred toliko leti? Eden od razlogov je zagotovo „revolucija prijaznosti“, v sklopu katere se je spremenilo gledanje na vrednote, ki so jih ljudem vsiljevale cerkvene institucije, vsak upornik pa je napako drago plačal.

Drugi razlog je naraščajoči vpliv znanosti, delanje raziskav, ki so dokazovale določene načine obnašanja v spolnosti. Raziskave na živalih so prikazovale načine obnašanja, ki so bile pred tem označene z deviantnostjo, nemoralnim in nenaravnim.

Tretjič – mladi so vedno bolj seznanjeni s spolno vzgojo, ki je ponekod po svetu del učnega sistema. Poleg tega je za spolnost kot del naravnega, rutiniranega življenja poskrbela tudi tehnologija, hkrati pa tudi vedno bolj dostopna kontracepcija.

Četrti razlog je vedno globlje dojemanje svobode govora, kar vključuje manj cenzure (tako v literaturi kot pri filmih), posledično pa to zmanjšuje sram, povezan s spolnostjo. Ljudje smo danes obkroženi s podobami spolnosti, kar bi bilo pred nekaj desetletji skorajda nemogoče (zagotovo pa nezaslišano). Krščanstvo počasi izginja iz modernega sveta, ljudje pa se tako bolj zbližujemo z navadami in obnašanjem antičnega sveta, v katerem je kraljeval čisti užitek.