V poročilu, ki ga je varuhinja včeraj protokolarno predala predsedniku državnega zbora Pavlu Gantarju - poslanci ga bodo najverjetneje obravnavali šele proti koncu leta - varuhinja opozarja, da so socialne storitve teže dostopne tistim, ki nimajo dovolj materialnih sredstev, ter da je "čedalje očitneje (…), da pravna država bolje deluje za tiste, ki imajo denar in si lahko privoščijo odvetnike".

Enako velja za zdravstvene storitve, pri čemer varuhinja izrecno izpostavlja, da so "tistim na socialnem robu (…) zobozdravniške storitve nedosegljive". Kot posebno grozečo je Čebašek-Travnikova izpostavila nedavno ugotovitev njenega urada, da v Sloveniji živijo nekateri otroci, ki zaradi neurejenega zavarovanja njihovih staršev, ki kot samozaposleni ne plačujejo prispevkov, tudi sami nimajo dostopa do zdravstvenih storitev, saj so zavarovani po starših. "Opozorili smo (pristojno) ministrstvo, ki se je čudilo, kako je to sploh mogoče, in je obljubilo, da bo spremenilo zakon," je povedal namestnik varuhinje Tone Dolčič.

Diskriminacija manjšin

Varuhinja je spregovorila še o diskriminaciji, ki jo doživljajo pripadniki nekaterih nacionalnih oziroma etničnih manjšin v Sloveniji, in se vprašala, kako dolgo bo še Slovenija dopuščala, da avtohtone in neavtohtone manjšine na njenem ozemlju uživajo različne ravni zaščite. Ločevanje manjšin po kriteriju "avtohtonosti" je v napredni družboslovni praksi namreč že preživeto. V poročilu varuhinje so pri tem izrecno izpostavljeni pripadniki narodov nekdanje Jugoslavije, pri čemer se je varuhinja zavzela za "opredelitev politik na področjih ohranjanja kulturne identitete in jezika, prisotnosti v javnih medijih in vzpostavitev institucije, v kateri bodo predstavniki teh manjšin imeli sogovornika na ravni države". Letos se je sicer prvič zgodilo, da varuhinja ni omenila problema izbrisanih, saj je pravkar stopila v veljavo novela zakona, ki naj bi omogočila, da se bo njihov položaj (skoraj) dokončno uredil.

Slovenija nima nacionalne inštitucije za človekove pravice

Urad varuhinje je letos ponovno opozoril tudi na zakonske omejitve, ki uradu onemogočajo, da bi se opredeljeval do določenih širših vprašanj, saj pogled varuha na stanje človekovih pravic v državi vedno izhaja iz posameznih primerov, ki jih obravnava. "Mednarodne inštitucije nas opozarjajo, da Slovenija nima nacionalne inštitucije za človekove pravice (ki bi bila skladna z mednarodno sprejetimi Pariškimi načeli, ki opredeljujejo standarde spremljanja človekovih pravic, op. p.)," je povedala Čebašek-Travnikova. Urad varuhinje je - kot smo že poročali - vladi predlagal, da bi takšno institucijo "začasno", pred ustrezno prilagoditvijo zakonodaje, vzpostavili v okviru njenega urada, potem ko se bo zaprl ljubljanski informacijski urad Sveta Evrope. "Formiral bi se center za človekove pravice, ki bi opravljal analize in bi bil informacijska baza. Vse drugo bi bilo odvisno od zakonskih rešitev, financ in mednarodnih pritiskov," je povedala varuhinja.