Medtem so na ministrstvu razrešili tudi dilemo, ali pod zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski posredni ali neposredni lasti države zapade tudi NLB. Kot so nam pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo, so julija posredovali dopis na ministrstvo za finance "o upoštevanju deležev vzajemnih skladov". Če v NLB v začetku junija še niso bili prepričani, ali sodijo pod zakon ali ne, oziroma ali je država posredno večinska lastnica banke ali ne, je tako zdaj vprašanje razrešeno. "NLB sodi pod zakon," so nam pojasnili na gospodarskem ministrstvu. Iz NLB usklajenih pogodb še niso prejeli, kar pa zaradi razreševanja dileme o lastništvu, kot pravijo na ministrstvu, ni krivda banke.
Nadzorniki NLB so sprva odločili, da do razrešitve vprašanja, ali spadajo pod zakon ali ne, pogodb z upravo ne bodo spreminjali. Že v začetku junija so pojasnili, da so vse pogodbe uprave banke že usklajene z vladnimi priporočili, za deset odstotkov so jih znižali ob pridobitvi državnega poroštva, medtem ko po njihovem mnenju "dodatno zniževanje osnovnih plač članov uprave NLB v sedanjih razmerah ni več primerno".
So pa na ministrstvu za gospodarstvo že prejeli vse pogodbe poslovodstev podjetij iz skupine Holding Slovenske elektrarne (HSE). Spomnimo, da ti prvotno priporočil vlade o znižanju prejemkov plač niso upoštevali, ampak so te vezali na plačo generalnega direktorja HSE.
Nadzornikom v podjetjih, ki so v večinski lasti države ali lokalnih skupnostih, zakon sicer ne dopušča manevrskega prostora, saj se jim, če pogodbe ne uskladijo z določbami zakona, obeta razrešitev. Če bi glasovali za sklenitev pogodbe v nasprotju s členi zakona, bodo kaznovani z globo od 4000 do 5000 evrov, enaka kazen grozi predsedniku nadzornega sveta, ki ministrstvu za gospodarstvo ne bo posredoval pogodbe z direktorjem ali upravo podjetja.
Po zakonu so plače v malih družbah vezane na trikratnik povprečne plače v skupini, za srednje velike na štirikratnik in velike na petkratnik povprečne plače v skupini. Spremenljiv prejemek lahko znaša največ 30 odstotkov osnovnih plač in je odvisen od uspešnosti. Plačilo z delnicami ni dovoljeno, razen če se mu tako izplača polovica spremenljivega prejemka. Odpravnina je omejena na največ šest osnovnih mesečnih plač.
