V obdobju od 31. decembra 2008 do 31. decembra 2009 je bilo v Sloveniji 1850 oseb oz. 0,09 odstotka prebivalstva, ki več kot eno leto niso imeli urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja, od 31. marca 2009 do 31. marca letos pa je bilo takih 3111, kar predstavlja 0,16 odstotka celotnega prebivalstva, navajajo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Zdravstveno zavarovanje je pomembno, saj nikoli ne vemo, kdaj nas bo doletela kakšna bolezen, je v izjavi za STA poudarila svetovalka generalnega direktorja ZZZS za zdravstveno zakonodajo Breda Butala. "Če nismo vključeni v sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja, imamo pravico le do nujnih oz. neodložljivih zdravstvenih storitev," poudarja Butala.

Kot pojasnjuje, take storitve sicer plača država iz proračuna, a krije le tiste storitve, ki nujne, neodložljive zdravstvene storitve, ko gre za reševanje delovanja osnovnih življenjskih funkcij. Vse ostalo mora posameznik, če ni zavarovan, plačati sam, kar pa so lahko tudi ogromni zneski.

Butala sicer pravi, da Slovenci zelo cenijo vrednoto vključitve v sistem zdravstvenega zavarovanja in le redki, običajno taki v posebnih življenjskih situacijah, so brez urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Zdravstveno zavarovanje zagotavlja ustrezno zdravstveno in socialno varnost v času bolezni ali poškodbe, saj pokriva stroške za tveganja v primerih, ko zbolimo, se poškodujemo ali imamo kakšne druge zdravstvene potrebe, poudarjajo na ZZZS. Osnovna lastnost obveznega zdravstvenega zavarovanja je, da so pravice vsakega posameznika ali po njem zavarovanega družinskega člana vezane na prijavo v zavarovanje in na plačilo ustreznega prispevka.

Zdravstveno zavarovanje v Sloveniji je obvezno, plačilo prispevka je vezano na vir, ki zavarovancu zagotavlja osnovno socialno varnost (zaposlitev, pokojnina, samostojna dejavnost, invalidnina, lastna sredstva, družbene pomoči), pojasnjujejo na ZZZS.

V primeru da slovenski državljan, ki ima stalno prebivališče v Sloveniji in nima nobene podlage za zavarovanje, nikogar, ki bi ga bil dolžan preživljati, niti nobenih lastnih sredstev, ga mora v zavarovanje prijaviti občina, kjer stalno prebiva, in ki mora zanj tudi plačati prispevek.

Obvezno zdravstveno zavarovanje za posameznika mora urediti zavezanec za prijavo. Odvisno od tega, kakšen status posameznik ima, je zavezanec za prijavo lahko delodajalec, občina, zavod za zaposlovanje ali pa posameznik sam.

V posebni situaciji se občasno znajdejo tudi nekateri študenti, in sicer študenti po 26. letu starosti oz. t.i. pavzerji. Običajno si študentje obvezno zdravstveno zavarovanje uredijo preko občin, ki jih lahko v zavarovanje vključijo kot občane. Če imajo določene prihodke, pa se v obvezno zdravstveno zavarovanje lahko vključijo sami.

Na ZZZS opozarjajo tudi na pomen sklenitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, saj obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije polne vrednosti zdravstvenih storitev.