Končno po atletskih stezah dirjate nasmejani...

Res je. V spominu imam, da sem nazadnje leta 2004 tekmovala uspešno, ko sem dosegla sicer osebni rekord 13,07, a tedaj z minimalno premočnim vetrom (+2,1 m/s, op. p.). V nadaljevanju je bila za mano še solidna dvoranska sezona 2005, pozneje pa sem imela številne težave.

Na zadnjih tekmah se vam je štoparica v cilju venomer ustavila med 13,30 in 13,40. Je to vaš limit sezone ali imate še kaj rezerv?

Mislim, da sem lahko hitrejša. Zanimivo je, da sem na zadnjih štirih tekmah nastopila z vetrom v hrbet in v prsi, da sem nekajkrat, kot tokrat na državnem prvenstvu v Velenju, naredila nekaj napak, a časi so si bili vedno podobni. To me spominja na zimsko sezono 2005, ko sem na 60 m z ovirami redno tekla med 8,23 do 8,25, pozneje pa se je naredil premik in časi so bili na vseh tekmah hitrejši za dobro desetinko. Na treningih se s trenerjem Matejem Juhartom posvečava hitrejšemu ritmu preskakovanja ovir, če bi imela na tekmi veter v hrbet. Skratka delava veliko na tem, da bi bila v tej sezoni še hitrejša.

Pred vrati je vrhunec sezone, evropsko prvenstvo v Barceloni. Želje?

Verjamem, da mi bo ravno na največji tekmi uspel najboljši tek. Zase vem, da bom v Barceloni nastopila neobremenjena. Skušala bom doseči osebni rekord (13,19, op. p.), kar bi lahko zadostovalo za uvrstitev v polfinale.

Glede na to, da ste končno zdravi, bržčas kdaj pomislite tudi kakšno leto naprej. Kakšni so vaši cilji?

Predvsem si želim, da bi izpolnila normo za nastop na olimpijskih igrah leta 2012. Leta 2004 sem imela nekaj smole, leta 2008 sem bila poškodovana, čez dve leti pa bom v najboljših tekmovalnih letih. Z atletiko se ukvarjam že 15 let, torej imam precej izkušenj, ki jih lahko v prihodnosti izkoristim. Želim si tudi, da bi nekoč tekla pod 13 sekundami. Po pripovedovanju Brigite Bukovec in njenega trenerja Jureta Kastelica, ki je bil dolgo časa tudi moj trener, se je najtežje prvič spustiti pod to mejo. Pozneje naj bi bilo lažje. In te občutke bi rada doživela tudi sama.

Bližate se diplomi na fakulteti za šport...

Končno bi rada končala študij in postala diplomirana atletska trenerka. Manjka mi še malo, zato si želim, da bi ta cilj izpolnila še letos. Od atletike ne morem živeti, saj nimam nobenega osebnega sponzorja, so zelo težki časi. Sicer se ukvarjam tudi s treniranjem najmlajših pri Olimpiji.