Res vsi? Tudi Fabio Capello, ki bo ostal angleški selektor (najmanj) do prihodnjega evropskega prvenstva leta 2012? Ob šestih milijonih funtov in pol letne plače? Tudi John Terry in Steven Gerard, ki imata najboljše plače med milijonarji vodilne angleške (premiership) lige: 170.000 funtov na… teden?

Spomnim se časov, ko se na Otoku nikoli ni ne javno ne zasebno govorilo o plačah, zaslužku, denarju. To je bilo neangleško in neolikano. Danes se o tem govori skoraj toliko kot o vremenu, o tem pa se govori kar naprej. Malokaj povzroča tolikšno razburjenje kot (pre)visoke plače. Angleži so se zares začeli razburjati zaradi zaslužka drugih šele po izbruhu finančne in bančne krize - zaradi nagrad in plač krivcev (bankirjev in drugih pohlepnih hazarderjev v Cityju). Te so (p)ostale stalni vir kritik. Nedavno so bile na udaru plače nogometašev - samo zaradi patetične in slabe igre v Južni Afriki.

Plače, ki gredo Britancem že nekaj časa v nos, so iz javnega sektorja - ker jih pokrivajo oni (z davki).

Bogati lokalni vladarji in debeli mački

Ker nekje moramo začeti - začnimo pri lokalnih vladah (občinskih svetih). Že plače osebja svetov niso slabe: 12,231 jih zasluži več kot 50.000 funtov na leto, 498 njihovih šefov pa zasluži več kot 100.000 funtov na leto. Kljub krizi so lani dobili 21-odstotno povišico in njihovo število se je približno podvojilo. Deset najbolje plačanih (vsi so v Londonu) ima letne plače od 229.000 do 330.000 funtov, kolikor zasluži šef lokalne vlade v Camdenu.

Koalicijska vlada je naredila veliko za to, da je Otočanom veliko bolj jasno, komu plačujejo največ. Ko je pred kratkim objavila seznam javnih uslužbencev, ki zaslužijo več kot premier Cameron (142.500), natančneje več kot 150.000 funtov, je bilo na njem 171 imen. Na vrhu je bil šef urada za pošteno trgovanje z letno plačo 279.999 funtov. Na drugem mestu je bil šef javnega zdravstva, ki zasluži 259.999 funtov… Med ministrstvi ima največ "bogatašev" obrambno, v katerem 28 tipov zasluži več kot Cameron.

Vlada je objavila tudi seznam letnih plač 150 šefov domnevno nevladnih organizacij, ki delajo za vlado in jih plačujejo davkoplačevalci. Plače osmih izmed njih so celo višje od 200.000 funtov na leto. Najvišjo ima gospod David Higgins, ki je šef Urada za izpeljavo olimpijskih iger: vrtoglavih 394.999 funtov na leto.

Država plačuje še eno zelo veliko skupino "fat cats" (preplačanim šefom v angleščini rečejo debeli mački). To so šefi in drugi zaposleni v državnih podjetjih. Samo še vodilni bankirji, advokati in poslovneži v "zasebnem" Cityju so plačani več kot ti gospodje, ki se mastijo na račun davkoplačevalcev. Najvišjo plačo, 1,1 milijona funtov, ima Američan Bob Kiley, "londonski transportni komisar" in županov svetovalec za transport. Na drugem mestu je šef državne pošte Royal Mail z dobrim milijonom in… tako naprej. Zelo veliko teh ljudi z bankirskimi plačami, ki so nekajkrat višje od premierjeve, je v "državnih" medijskih krogih: kar 30. Moj nekdanji generalni šef na BBC Mark Thompson je eden izmed njih - na letni plači 834.000 funtov.

Zdravniki, advokati in … ravnatelji

Tudi zdravniki zadnja leta mlatijo velike denarje. Ni jih malo, ki zaslužijo po pol milijona, veliko več jih je, ki zaslužijo od 300.000 pa tja do 380.000 funtov na leto, večina pa jih ne zasluži manj kot 100.000 funtov letno. To je sicer malo v primerjavi z advokati, že s tistimi, ki delajo za državo. Vodilnih deset zasluži veliko več kot pol milijona, številni pa blizu pol milijona - tem bi morali prišteti še zaslužek v "zasebnem" sektorju.

Lanski letni zaslužek, ki trenutno buri duhove, je 276.000 funtov, ki jih je dobil ravnatelj londonske državne osnovne šole Tidemill Primary School v Lewishamu, ki ima 335 učencev, 57-letni Mark Elms. Zaslužil je 70.000 funtov več, kot znaša na primer plača ravnatelja Etona (199.000), najbolj znane zasebne srednje šole, valilnice vladajočih kast. Elms je eden izmed približno stotih ravnateljev, ki zaslužijo več kot premier Cameron. Povprečna ravnateljska letna plača na Otoku je sicer skromnejša - 55.000 funtov, kar je približno enkrat več od povprečne otoške letne plače, ki znaša 27.000 funtov.

V teh kriznih časih mnogi, ki lahko, bežijo v učiteljski poklic. Ne samo zato, da bi postali ravnatelji. Učitelj je najbrž najbolj varen poklic v Britaniji. BBC-jeva preiskovalna televizijska oddaja Panorama je ugotovila, da je bilo v zadnjih štiridesetih letih samo 18 učiteljev ob službo zaradi nesposobnosti, čeprav je nekdanji glavni šolski inšpektor Chris Woodhead ocenil, da je na Otoku približno 15.000 nesposobnih učiteljev.

Njihova začetna plača ni kdo ve kaj, približno 21.000 funtov. Izkušeni učitelji pa lahko računajo, vsaj v Londonu (zunaj prestolnice so plače nižje), na najvišjo plačo okoli 63.000 funtov.

Zaslužek ravnatelja Marka Elmsa je oživil razpravo o tem, kdo si "zasluži" tako visoko plačo in kdo ne. In kdo naj odloča o plačah? Navsezadnje je Elmsov lanski zaslužek neznaten v primerjavi s plačami vodilnih nogometašev. Kdo je vreden več? Izjemno sposoben ravnatelj, ki skrbi za vzgojo otrok, ali nekdo, ki s svojo sposobnostjo skrbi za velike dobičke, ki pomagajo financirati izobraževalni sistem?

Plače kot politično vprašanje

Težava je v tem, da zelo velike razlike v plačah povzročajo zamere in zavist v določenem delovnem okolju in pokvarijo odnose med zaposlenimi. Nekateri strokovnjaki so proti temu, da bi kakorkoli omejevali ali določali najvišje plače - določali naj bi jih zakoni ponudbe in povpraševanja. Ogorčenje javnosti, trenutno nad visokimi plačami ravnateljev, naj bi se osredotočilo na "napačno vprašanje", ker so te zaradi krize in varčevanja postale politično vprašanje. To je ustvarilo novo enoto za plače: "cameronko". Vse plače primerjajo s premierjevo letno plačo, ki znaša 142.500, po petodstotnem znižanju plač članov vlade, za katerega se je premier odločil v okviru zategovanja pasu. Izobraževalni minister meni, da ni nič narobe, če imajo ravnatelji višjo plačo kot on in drugi ministri (134.565 funtov), ne bi pa smeli imeti višje kot premier Cameron, ki je ocenil, da v nobenem okolju najbolje plačani ne bi smel imeti več kot dvajsetkratnik plače najslabše plačanega (po tem pravilu ravnateljske plače niso pretirane).

Kaj bodo na to rekli na primer čistilci na univerzah, ki delajo za minimalno urno plačilo 5,80 funta? 33 let bi morali delati 52 tednov v letu po 40 ur na teden, da bi zaslužili nekaj manj kot 400.000 funtov - 19 britanskih univerzitetnih rektorjev zasluži od 400.000 do pol milijona funtov v enem letu. 33-krat več kot čistilci, ki zaslužijo približno 12.000 funtov na leto.

V bankah je vse po starem

Cameronova plača je prava revščina v primerjavi s plačami v finančnem sektorju. Reševanje bank je izpraznilo javno blagajno in povzročilo pritisk na plače v javnem sektorju, vendar niso plače v bankah zato nič manjše, tudi v tistih ne, ki so začasno skoraj povsem v lasti države. Kdo se ne spomni vika in krika, ki ga je sprožila ne plača, ampak pokojnina nekdanjega šefa banke RBS sira Goodwina? Kaj se je zgodilo? Nič. Njegova pokojnina (star je 51 let) ostaja 4,5-krat večja od Cameronove plače: 650.000 funtov.

Finančni sektor se je že pred časom rešil iz krize - medtem ko v javnem napovedujejo odpuščanje do 600.000 ljudi v prihodnjih petih letih, banke in drugi v finančnem sektorju spet zaposlujejo. Novincem v investicijskih bankah obljubljajo, da bodo do tridesetega leta zaslužili precej več kot Cameron - od 200.000 do 300.000 funtov na leto. Celo popolni začetniki, diplomanti, ki imajo to srečo, da dobijo službo v Cityju, imajo začetno osnovno letno plačo 42.000 funtov. Za primerjavo: to je več, kot dobijo nekateri ravnatelji, samo 23.000 funtov manj, kot je osnovna poslanska plača, ki znaša 65.738 funtov, in skoraj trikrat več, kot dobijo britanski vojaki, tudi tisti, ki so v Afganistanu - njihova začetna letna plača je 13.012 funtov, samo tisoč funtov več od plač čistilcev.

Če kaj vlada na britanski plačni "sceni", je to velik kaos! Kako? Ne samo na britanski?