"Predvsem mlajši fantje so nameravali čez noč obogateti. Odločili so se za nakup tovornjakov na lizing, najeli poceni voznike in se že videli med novimi slovenskimi bogataši," je razmere po spominu orisal zasebni detektiv Milan Pristov iz Izole.

Nato je nastopila recesija. Za razliko od zasebnih avtoprevoznikov, ki so se v kratkem času znašli brez naročil za prevoze, so o povečanju poslovanja lahko govorili le še zasebni detektivi, ki so jih lizingodajalci in banke najemali za iskanje tovornih vozil, ki jih neplačniki preprosto niso hoteli vrniti. "Kmalu po začetku recesije so se naročniki prevozov preprosto umaknili in za prevoznike so se začele težave," pravi Pristov, ki ugotavlja, da je največji val odvzemov vozil na lizing že mimo. "Lansko leto je bilo glede odvzemov tovornih vozil v primerjavi s prejšnjimi in letošnjim rekordno," pritrjuje Silvo Petek iz detektivske pisarne Detektiv biro v Mariboru. V času konjunkture avtoprevozniki večinoma niso razmišljali o obdobju suhih krav in so povečevali število tovornjakov v voznih parkih - seveda s pomočjo lizing pogodb.

Statistični podatki Združenja bank Slovenije kažejo, da so te za nova in rabljena težka tovorna vozila lani sklenile slabih 3000 lizing pogodb v skupni vrednosti skoraj 125 milijonov evrov, v prvih treh mesecih letošnjega leta pa le še 609 v vrednosti 18,5 milijona evrov. V Hypo banki, kjer so imeli v Hypo Leasingu s skoraj 282 milijoni evrov lizing pogodb za premičnine vseh vrst največji tržni delež, pojasnjujejo, da so "vračila in prevzemi predmetov financiranja vseskozi sestavni del lizinških poslov", je bilo pa lani število odvzemov "nekoliko večje".

Medtem ko večina bank o razsežnostih lanske epidemije molči, so detektivi bolj zgovorni. "Nekatere stranke so bile prepričane, da se bodo že nekako prebile, in so tovornjake skrivale, drugi so se odzvali pravočasno in jih vrnili," pravi Petek, ki se je lani pri iskanju vozil, za katera so stranke prenehale plačevati obroke, velikokrat soočil s pojasnilom, da je "tovornjak na vožnji v tujini". Neplačniki so tako poskušali kupovati čas, saj so bili prepričani, da se bo že nekako izšlo in bodo spet pridobili nova naročila za prevoze. V nekaterih primerih so morali po Petkovih besedah ob pomoči podjetja za izterjave odvzeti na mah tudi po 30 ali 40 tovornjakov, ponje pa so se odpravili tudi v Bosno, kjer so jih lastniki poskrili v upanju na boljše čase. "Položaj, ko imaš nekje parkiranih deset tovornjakov, ki prazni stojijo na mestu, je nevzdržen," dodaja Pristov, ki opaža, da odvzete tovornjake na dražbah v večini kupujejo mlajši avtoprevozniki, ki šele začenjajo posel.

"Včasih so vozila na lizing tudi sredstvo za tihotapljenje droge," opisuje namembnost novih tovornjakov Petek. Ko policija odkrije takšno vozilo, ga podjetja za izterjavo vrnejo lizingodajalcu, ponje pa gredo, če je treba, tudi na skrajni jug Španije. Včasih stranke prijavijo tatvino, a v resnici tovornjak prodajo naprej in upajo, da ga denimo v Makedoniji ne bo nihče izsledil. "Nobena sramota ni, če nekdo vrne vozilo, ki ga je kupil na lizing," še pravi Petek in opozarja, da je med avtoprevozniki kljub vsemu veliko takšnih, ki ob finančnih težavah razmišljajo s trezno glavo.

Na področju lizinga osebnih vozil je med vodilnimi hišami v Sloveniji Summit Leasing. V tekočem letu imajo približno 24.000 "živih" lizing pogodb, po ocenah direktorja Mitje Otorepca pa se je število neplačnikov lani povečalo za deset odstotkov, število odvzetih vozil pa za petnajst. "Zanimivo je, da se je plačilna sposobnost močno poslabšala predvsem podjetjem in ne toliko fizičnim osebam," pravi Otorepec in opozarja, da so imele več težav tiste lizing hiše, ki so poslovale s pravnimi osebami. "Zdaj se je stanje umirilo in odvzeta vozila nam vsaj ne ostajajo v zalogi, saj jih prodamo v lastnem centru za rabljena vozila." Lizing je videti enostaven, opozarja Otorepec in dodaja, da imajo potrošniki velikokrat "prevelike oči". Nekdo, ki ima petsto evrov plače, ne more skleniti lizing pogodbe z mesečnim obrokom v višini 400 evrov. "Konservativna politika odobritve novih pogodb se je med recesijo izkazala kot velika prednost," danes ugotavlja Otorepec.

Večina odvzetih vozil konča na tako imenovanih "deponijah" pri trgovcih z vozili, ti pa jih naprej prodajo na dražbi. "Najhujši časi so za nami," se strinja Jurij Bogataj iz podjetja Špan z Brezovice pri Ljubljani. "Dražje avtomobile, za katere stranke niso plačevale obveznosti, so lizingodajalci tako in tako pobrali prve in jih prodali naprej." Ob dejstvu, da so med recesijo cene vozil na trgu padle, se je bilo v primerih dražjih avtomobilov nemogoče izogniti izgubi. "V določenih primerih so bili takšni avtomobili za nove kupce seveda dobra priložnost, a to nikakor ne velja na splošno," odgovarja Bogataj na vprašanje, ali so se morda posamezniki lahko okoristili s finančnimi težavami drugih.

"Primerov, ko bi lizing hiše po prodaji odvzetega vozila na dražbi presežke vračale prvotnim kupcem, je relativno malo," opozarja Otorepec, ki ugotavlja, da se Slovenci v primeru lizing pogodb - kljub izkušnji z recesijo - še vedno ne odločajo za zavarovanje plačila obveznosti v primeru izgube službe ali invalidnosti.