Ali nas je obšel najmočnejši vročinski val tega poletja, je po besedah Cegnarjeve težko napovedati. Julij je sicer običajno najtoplejši mesec poletja. "A smo imeli že vroče avguste," opozarja. Predvsem v prvi polovici avgusta so lahko temperature še zelo visoke, pozneje pa so noči že daljše in jutra bolj sveža.

Več nujnih obiskov zdravnika

V poletnih mesecih se obisk ambulante splošne nujne medicinske pomoči v Zdravstvenem domu Ljubljana poveča za desetino, vendar je težko oceniti, ali je to zaradi vročine, dopustov ali odsotnosti zdravnikov, je povedala Renata Rajapakse, predstojnica ambulante. Pričakujejo, da se v vročini povečajo težave zlasti pri kroničnih bolnikih, saj se jim zdravstveno stanje lahko poslabša - poviša se krvi tlak, poslabšajo se težave zaradi srčnega popuščanja, pljučni bolniki imajo lahko več težav z dihanjem... Bolj ogroženi so tudi starejši ljudje, ker velikokrat nimajo občutka za žejo in pridejo v ambulanto po pomoč, ker zaradi izsušitve organizma postanejo oslabeli in ne morejo več opravljati aktivnosti, ki so jih sicer lahko. Zaradi dehidriranosti pa lahko pride tudi do izgube zavesti. V vročini so zaradi dehidracije bolj ogroženi tudi majhni otroci, ki so živahnejši in v vročini izgubijo še več tekočine. Zdravniško pomoč poiščejo ljudje tudi zaradi sončnih opeklin, saj se mnogi še vedno ne zavedajo moči sonca in da se je treba pred žarki zaščititi z zaščitnim faktorjem, ugotavlja zdravnica.

Pri Inštitutu za varovanje zdravja RS sicer zaradi poletne vročine v Sloveniji še niso zabeležili smrtnih žrtev, zaradi vročinske/sončne kapi, vročinske omedlevice in izčrpanosti pa so bili leta 2008 v bolnišnico sprejeti trije bolniki. To ne pomeni, da ima samo toliko ljudi težave zaradi vročine, saj mnogi denimo zaradi vročinske izčrpanosti ne poiščejo zdravniške pomoči, temveč raje počivajo doma.

Na človekovo počutje poleg temperature zraka vpliva mnogo drugih dejavnikov, opozarja Cegnarjeva. "Pomembno je, koliko se ponoči ohladi, da si ljudje lahko odpočijejo telo. Pomembna je tudi vlažnost zraka. Če je višja, je obremenitev telesa večja, ker težje oddajamo toploto." Na splošno sicer velja, da je vročina bolj neprijetna v mestih. "Mesta se predvsem zvečer veliko počasneje ohlajajo kot zelena okolica." Zato priporoča umik v parke, ob vodo ali v višje lege.

Ljudje smo različno prilagojeni na višje temperature, dodaja Cegnarjeva. Hkrati pa je za naše počutje pomembno tudi, kdaj v sezoni se vročinski val pojavi. "Lahko je šibkejši na začetku sezone, pa nam bo povzročil več težav, ker na vročino še nismo navajeni, kot sredi avgusta, ko smo se ji že prilagodili."

Ohladimo bivalne prostore

Vročini morajo biti prilagojeni tudi bivalni prostori, opozarja Cegnarjeva. Mansarde morajo biti na primer dobro toplotno izolirane. Senčenje prostorov mora biti zunanje - če je notranje, sončni žarki prodirajo v prostor. Stanovanja in delovne prostore zračimo zjutraj in ponoči, čez dan pa poskrbimo le za blago kroženje zraka.

Klimatska naprava k boljšemu počutju prispeva že s tem, da zraku odvzame vlago. Ni pa dobro, če pretiravamo s temperaturno razliko, pa naj bo to doma, v službi ali v avtomobilu, svari Cegnarjeva. Šok za telo je namreč ob vstopu iz klimatiziranega v naravno okolje zelo velik. "Ustrezna temperaturna razlika naj bi bila pet do sedem stopinj." Curek hladnega zraka naj ne bo usmerjen neposredno v človeka, klimatske naprave pa je treba redno čistiti in vzdrževati, sicer nam lahko povzročajo dodatne težave.

Posebni ukrepi za starejše in otroke

Ker starejši in otroci sodijo med bolj občutljive na višje temperature, smo preverili, kako zanje v teh dneh poskrbijo v ustanovah, kjer preživljajo čas ali prebivajo. V Domu starejših občanov Ljubljana Šiška skrbijo predvsem za to, da so njihovi prebivalci preskrbljeni s tekočino, je povedala direktorica Nada Slak. Zaposleni imajo več obhodov, opozarjajo na pitje zadostne količine vode, ves čas pa tudi pazijo, da imajo varovanci pijačo na razpolago. Ven se starejši odpravijo predvsem zjutraj ali zgodaj dopoldne in ob večerih, saj je tako organiziran že dnevni ritem, še dodaja Slakova.

Tudi za otroke v vrtcih morajo ustrezno poskrbeti. V vrtcu Jarše prostorov nimajo klimatiziranih, pravi ravnateljica Metka Blatnik. Zato jih dobro prezračijo v jutranjem hladu, potem pa zaprejo okna in preprečijo vdor vročine v prostor. Otroci gredo ven bolj zgodaj, starši s seboj prinesejo pokrivala in kreme za zaščito pred soncem. Tudi na igrišču imajo ves čas vodo za pitje, z vodo pa so povezane tudi igre. "Upoštevamo splošne napotke za ravnanje v vročini," pojasnjuje Blatnikova.

Poskrbeti je treba tudi za živali

V ljubljanskem živalskem vrtu za različne živali skrbijo različno, nam je povedala Irena Furlan. Večina živali ima naravno senco. Tiste, ki je nimajo, imajo odprte tudi notranje prostore in se same odločajo, kjer bodo preživele dan. Preskrbljene so s svežo vodo, v prehrani imajo več sočnega sadja. Slonica, pujsi in volkovi se v vodi lahko tudi ohladijo.

Tako naj bo tudi pri živalih v domači oskrbi, svetuje Furlanova. "Poskrbeti moramo, da imajo senco in svežo vodo." Paziti pa je treba tudi na temperaturna nihanja - na to so, pravi, občutljivi predvsem plazilci, dvoživke in žuželke.