Klopni meningoencefalitis (v nadaljevanju KME) je virusna bolezen, ki prizadene osrednje živčevje; z njo je okužen vsak tisoči klop. Okuženo območje v Evropi se razprostira od Skandinavije, Nemčije, Avstrije, Slovenije do Hrvaške, kjer je pred dnevi odmevala novica o osmih bolnikih, ki so zaradi te bolezni padli v komo. V Sloveniji se je ta bolezen vrsto let pojavljala na omejenem področju. Največ okuženih klopov je človeškega gostitelja našlo v gozdovih Gorenjske in Štajerske, nekaj manj pa v gozdovih na Notranjskem in Kočevskem ter na novomeškem območju. Zadnja leta strokovnjaki opažajo, da klopi, okuženi s to boleznijo, napadajo tudi na drugih območjih. Glavni gostitelji virusa so gozdni sesalci, bolezen pa prenašajo klopi iz rodu Ixodes ricinus. Okužba se lahko prenese tudi z zaužitjem neprekuhanega ali nepasteriziranega mleka.

Ljudje, ki jih je ugriznil klop, okužen s KME, zbolijo povprečno sedem do 14 dni po ugrizu. Okužba lahko poteka brez simptomov ali kot lahka vročinska bolezen. Pri 75 odstotkih bolnikov s KME poteka bolezen v dveh obdobjih. V prvem, ki traja do sedem dni, imajo bolniki neznačilne bolezenske znake, kot so: slabo počutje, glavobol, bolečine v mišicah, vročina, možni so tudi blagi prehladni znaki ali bolečine v trebuhu, bruhanje ter driska. Sledi obdobje, ki traja do 20 dni, v katerem se počutijo dobro. Nato izbruhne drugo obdobje bolezni, ki se kaže z znaki prizadetosti osrednjega živčevja. Oblika bolezni je odvisna od stopnje in predela osrednjega živčevja, ki ga prizadene. Pri bolnikih z meningitisom se vname možganska opna. Poleg visoke vročine imajo še izrazit glavobol, pridružijo se slabost, bruhanje in otrplost tilnika.

Pri bolnikih s KME se znakom meningitisa pridružita še zaspanost in tresenje rok ter jezika. Včasih se razvijejo še hujše motnje zavesti, govora ali obnašanja. Kot nam je povedala prof. dr. Vera Maraspin Čarman z ljubljanske infekcijske klinike, proti virusu KME ni na voljo zdravil, bolnikom le lajšajo simptome. Pri bolnikih, pri katerih se pojavijo ohromitve, je treba zelo zgodaj začeti izvajati ustrezno fizioterapijo, ki je pri nekaterih dolgotrajna. Dobra novica pri tem je, da se v večini primerov bolniki po daljšem času popolnoma pozdravijo. Le okrog tri odstotke bolnikov razvije zaplete, kot so ohlapne ohromitve različnih mišičnih skupin, predvsem mišic ramenskega obroča in zgornjih okončin. Smrtnost pri odraslih bolnikih s KME znaša od enega do dveh odstotkov.

Lymska borelioza, ki jo povzroča bakterija Borrelia burgdorferi, je razširjena v zmernem klimatskem pasu vseh celin. Pri nas je okuženih približno 50 odstotkov odraslih klopov in ena tretjina nimf (nimfa je razvojna oblika klopa), in sicer povsod, kjer so klopi. Možnost, da po ugrizu klopa zbolimo za boreliozo, je približno enoodstotna. Okužiti se je mogoče tudi ob piku žuželke, vendar pa so takšni primeri redki. Za boreliozo obolevajo ženske nekoliko pogosteje, število prijavljenih primerov se povečuje.

Borelioza poteka v treh obdobjih in je, podobno kot sifilis, razdeljena v zgodnjo lokalizirano, zgodnjo diseminirano in pozno okužbo; značilno je, da je klinična slika redko popolna. V prvem stadiju se v mesecu dni razvije rdečina (erythema migrans), ki je ovalna, okrogla, homogena ali kolobarjasta in se postopoma povečuje; kasneje izgine. Rdečino lahko spremljajo glavobol, utrujenost, bolečine v mišicah in sklepih, lahko pa tudi ne. Seveda je treba ob tovrstnih znakih in simptomih čim prej k zdravniku, najprej k splošnemu. V drugem stadiju se spirohete razširijo po krvi ali limfi v notranje organe. V tem stadiju se rdečine lahko pojavijo tudi na drugih predelih telesa, v hujših primerih pride do meningitisa, encefalitisa, ohromitve možganskih ali perifernih živcev, prizadeti so lahko sklepi, srce, oči, mišice. V tretjem stadiju, ki se razvije v enem letu ali več od okužbe, se pokažejo kronične spremembe, ki prizadenejo kožo in živce. Kot nam je pojasnila dr. Maraspin-Čarmanova, je zdravljenje z antibiotiki učinkovito skoraj v vseh stadijih, najbolj seveda v prvem. Ob zdravljenju ozdravi večina bolnikov z zgodnjo obliko bolezni, pri bolnikih z napredovalo obliko pa približno polovica. Kateri antibiotiki so najučinkovitejši in kateri način zdravljenja je najprimernejši, še vedno ni popolnoma jasno. Možne so tudi ponovne okužbe, cepiva proti boreliozi pa ni.

Obstaja pa cepivo proti KME. "Cepivo je varno in in učinkovito, zaščiti skoraj stoodstotno, njegovi stranski učinki pa so redki in blagi," poudarja dr. Maraspin-Čarmanova. Za zdaj se morajo obvezno cepiti gozdarji in nekateri drugi poklici. Trije odstotki klopov so v Sloveniji okuženi tudi s humano granulocitno anaplazmozo. Prvi primer akutne okužbe s to bakterijo v Evropi so dokazali šele leta 1996, in to na ljubljanski infekcijski kliniki. Simptomi so podobni kot pri KME v prvi fazi. Vsi bolniki na infekcijski kliniki so ozdraveli brez zapletov, iz literature pa so znani tudi zelo hudi zapleti.

Kot nam je povedala dr. Tatjana Frelih z Inštituta za varovanje zdravja, so inštitutu lani prijavili 6304 primerov lymske borelioze in 306 primerov KME. V Sloveniji na 100.000 prebivalcev zbolita 13,2 prebivalca, kar nas uvršča med najbolj ogrožene države. V Avstriji zboli najmanj ljudi - na 200.000 prebivalcev le en človek, toda precepljenost je v Avstriji skoraj 90-odstotna, pri nas pa le okoli 10-odstotna. V nekaterih evropskih državah, denimo v Angliji, borelioze in KME ne poznajo. Svojim državljanom svetujejo, naj se cepijo, če potujejo k nam.