Kot poroča avstrijska tiskovna agencija APA, se bo dnevu molka, kot so ga poimenovali mediji, pridružila velika večina časnikov ter televizijskih in radijskih postaj, ne glede na svoje politične preference. Medtem ko televizijski, radijski in spletni novinarji ne bodo delali v petek, za novinarje tiskanih medijev to velja danes, saj ne pripravljajo petkovih izdaj. Med časniki, ki ne bodo izšli, so Corriere della Sera, La Stampa in La Repubblica.
Zaradi spornega zakona je pred tednom dni na poziv sindikata novinarjev FNSI v več italijanskih mestih protestiralo na tisoče novinarjev, kulturnih delavcev in privržencev opozicije. FNSI je tudi organizator tokratnega medijskega mrka.
Sporni zakon, ki ga je predlagala vlada premiera Silvia Berlusconija, je že pred tedni potrdil zgornji dom parlamenta, senat, konec julija pa naj bi o njem razpravljal še spodnji dom parlamenta v Rimu, poslanska zbornica. Zakon, ki ga bo Berlusconi vezal na glasovanje o zaupnici vladi, bo tudi tam verjetno potrjen brez večjih težav.
Potem ko je predlog zakona potrdil senat, so se italijanski časniki odzvali tako, da so en dan izšli s praznimi naslovnicami oz. praznimi ustaljenimi rubrikami.
Sporni predlog zakona med drugim predvideva, da lahko sodišče v okviru policijske preiskave odredi največ 75-dnevno prisluškovanje, ki ga je nato mogoče podaljšati za največ 72 ur. Poleg tega predlog predvideva do 450.000 evrov kazni za medije, ki bi objavili prepise prisluhov.
Vlada poudarja, da je zakon nujen za zaščito zasebnosti posameznika. Ob tem so v Rimu navedli številne primere uhajanja podatkov, zaradi česar so se v preteklosti v italijanskih medijih pogosto pojavljali prepisi prisluhov. V njih je sicer v glavni vlogi večkrat nastopal kar sam Berlusconi.
Nasprotniki zakona po drugi strani poudarjajo, da gre za "nagobčnik", s katerim želi Berlusconi utišati medije in jih iz "psov čuvajev" nasproti oblasti spremeniti v "damske psičke".
