Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ugotavlja, da se tržno stanje na področju poljedelskih kultur tudi letos ni stabiliziralo in je cena pšenice zelo nizka in po izračunih Kmetijskega inštituta Slovenije ne pokrije stroškov proizvodne cene, potem ko se odštejejo neposredna plačila.

Kot pravi Židan, je dejstvo tudi, da v Sloveniji cena še ni izoblikovana in da se marsikdaj, ko je govora o ceni pšenice, na to gleda le skozi tehnološke parametre, kjer je slovenska pšenica podobna avstrijski, madžarski in drugim, medtem ko gre pri integrirani pridelavi za bistveno manjšo porabo fitofarmacevtskih sredstev in uporabo gnojil.

"Povedano preprosto, integrirana slovenska pšenica daje slovenskemu potrošniku znatno višjo prehransko varnost od uvožene in kot kmetijski minister, odgovoren za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, moram povedati, da me izjemno žalosti, da v slovenskih trgovskih sistemih nikjer ne najdem žemlje, kruha ali drugega pekovskega izdelka, kjer bi bilo jasno označeno, da je osnova tega izdelka slovenska integrirana pšenica," je povedal Židan.

Odgovor na nemogoče stanje, ko se v Sloveniji prideluje nadpovprečno kakovostna pšenica, kar potrošniki financirajo tako skozi slovenski kot skozi evropski proračun, ta bolj kakovosten proizvod pa ni dostopen, je po ministrovem mnenju preprost.

Premalo se je namreč po njegovi oceni naredilo pri dolgoročnem sodelovanju pridelovalcev in predelovalcev, saj to prvim omogoča, da vedo, kam bodo lahko svoj izdelek prodali, drugim pa, da dolgoročno računajo na surovino, ki je nekaj posebnega, ki je več vredna in na podlagi katere lahko zgradijo tudi lastno blagovno znamko.

Zato se minister pogovarja z obojimi z željo, da najdejo skupno pot, tudi ob pomoči zakona o promociji, ki bo predvidel tudi finančna sredstva za promocijo slovenske hrane.

Predstavnik komisije za odkup in prodajo pšenice Franc Kučan je medtem kot glavnega krivca za nizko ceno pšenice spet označil trgovce, češ da pobirajo prevelike rabate in superrabate.

Dokler bo tako, bodo po Kučanovem prepričanju krvni davek zaradi nesoglasij med predelovalno industrijo in trgovci plačevali kmetje. Če bi v verigi zmanjšali superrabate za pet odstotkov, bi danes kmečka pšenica lahko stala 180, 200 evrov, je dejal Kučan in potožil, da v verigi za to pač ni mehanizma, čeprav tudi Evropska komisija opozarja, da trgovski lobi izkorišča vse slabosti verige s svojimi rabati.