Profesor za kriminalistiko na ljubljanski pravni fakulteti dr. Darko Maver je ureditvi, po kateri bi moral obdolženec sam dokazati, da je premoženje pridobil zakonito, naklonjen. "To bi zelo olajšalo zaplembo nezakonito pridobljene premoženjske koristi, saj se ti postopki zdaj vlečejo tudi po petnajst let," pojasnjuje Maver. Iz dokaznega in preiskovalnega vidika je po njegovem to gotovo dobra rešitev. Danes je namreč zelo veliko ljudi, ki se vozijo v športnih avtomobilih prestižnih znamk, obenem pa so brezposelni. "Ko jih vprašaš, od kod jim denar, pa povedo, da so ga dobili od tete iz Amerike," še pravi Maver. Princip obrnjenega dokaznega bremena je po njegovih besedah zelo dobro uveljavljen zlasti v Združenih državah Amerike. "V zadevah, pri katerih gre za boj proti organiziranemu kriminalu in mafiji, so to zelo učinkoviti prijemi," poudarja Maver.
Do instituta obrnjenega dokaznega bremena pa je bolj zadržan direktor Inštituta za primerjalno pravo dr. Lojze Ude. Po njegovem gre za dokaj problematičen institut. Princip obrnjenega dokaznega bremena bi bil lahko po oceni Udeta ustrezen za zaplembo le tistega premoženja, ki je bilo pridobljeno z dejanjem, za katerega je bila oseba obsojena, ne pa tudi za drugo premoženje, za katerega posameznik prav tako ne bi mogel dokazati, da ga je pridobil na zakonit način.
Ude tudi opozarja, da v primerih, ko je s kazenskim postopkom izkazana nezakonito pridobljena premoženjska korist, ni nobene potrebe po obrnjenem dokaznem bremenu. Glede predloga, da bi osumljencu že pred obsodbo zamrznili premoženje, pa Ude pravi, da je - če nekdo zahteva odvzem premoženjske koristi oziroma odškodnino - z začasno odredbo premoženje že zdaj mogoče zamrzniti.
Pravni strokovnjaki imajo torej o sistemu obrnjenega dokaznega bremena zelo različna mnenja, zato bo pravosodno ministrstvo jeseni o tej temi organiziralo nacionalno konferenco, na kateri bo stroka soočila različna stališča.
