Novinar Mitja Meršol v delu Beseda-svet razkriva, kako deluje novinarstvo. Čeprav so resni mediji v dobri meri obsedeni izključno s problematiko novinarstva v slovenskem prostoru, Meršol pokaže na koncept novinarstva izven slovenskih meja. Sam si je izkušnje v tujih medijih nabral z nekajmesečnim delom v nočni redakciji The New York Timesa ter s sodelovanjem v slovenski redakciji londonskega BBC-ja. Bil je tudi dopisnik iz New Yorka in predsednik združenja tujih dopisnikov.

Kot je na današnji predstavitvi povedal Meršol, ga je pri pisanju in poročanju o dogodkih iz tujine vedno preganjalo načelo, da tistega, kar je lepo, ni dovolj le čutiti v sebi, ampak je potrebno to tudi izraziti, povedati in pokazati. Novinar je komunikator, ki več kot le suhoparno poroča o dogodkih in življenju na drugih koncih sveta. Glavni poudarek nosi beseda, prenašalka zgodb, ki jo tvorijo novinarska poročevalska dejstva, je dejal Meršol.

Goran Vojnović, avtor uspešnice Čefurji raus!, s katero si je prislužil nagrado Prešernovega sklada ter kresnikovo nagrado za leto 2009, je svoje kolumne strnil v zbirko Ko Jimmy Choo sreča Fidela Castra. Tematski izbor kolumn sega na polja generacijske in post-titovske problematike, slovenske družbe, kulture, medijev, filma, športa in Balkana. Vojnović je danes povedal tudi to, da je bilo edino uredniško navodilo zanj, naj v svojih kolumnah ne piše o politiki, saj imajo pri Dnevniku dovolj kolumnistov, ki pišejo izključno o njej. Dejal je, da včasih napiše tudi tisto, o čemer bralci nočejo nič slišati. Razen prve in zadnje kolumne v zbirki so bile vse ostale že objavljene.

Kitajska slikarka Huiqin Wang, ki že vrsto let živi v Ljubljani, je predstavila knjigo Kaligrafija kot umetnost. Publikacija o kaligrafiji je za slovenski prostor pionirsko delo. Avtorica se ni omejila le na značilne kaligrafske stile in njihov zgodovinski razvoj, temveč nudi vpogled v posebnosti kulturnega okvira, v katerega je vpet ta izrazni način. Wangova je potrdila, da knjiga ni namenjena le študentom sinologije ampak vsem, ki jih zanima kitajska kultura, kjer se kaligrafija kot izrazni način vnaša v vse veje umetniškega ustvarjanja.

Pisateljica Marguerite Yourcenar je roman Severni arhivi (1977) napisala kot del trilogije Labirint sveta, ki jo sestavljata še romana V pobožen spomin (1974) in Kaj? Večnost (1988). Prevajalka romana Saša Jerele je dejala, da je zgodba tudi družinska kronika avtoričinega očeta. Avtorica z zgodbo o svoji družini poda še razmislek o zakonitosti zgodovine in mehanizmov zgodovinskega romana.