Goran Lukič iz ZSSS opozarja, da so agencije za zaposlovanje in posredovanje dela "središče trgovine z ljudmi". "V zadnjih letih so postale kadrovski bazen za največje gradbene projekte, agencijske delavce pa zlorabljajo za socialni dumping in razbijanje delovnih mest," je kritičen Lukič, ki ob deklarativni usmeritvi države v ustvarjanje bolj kakovostnih delovnih mest niti ne vidi razloga, da bi te agencije sploh še obstajale.

V ZSSS pravijo, da je področje agencijskega dela zaznamovano s celim spletom kršitev delovnopravne zakonodaje. Agencijskim delavcem ne priznavajo ustreznih tarifnih razredov in jim praviloma odrejajo minimalne plače, obenem pa so prikrajšani pri nadomestilu za prehrano, prevozu na delo, regresu, pri dodatkih za delovno uspešnost, morebitnih božičnicah ali trinajstih plačah. "Posojani" delavci imajo tudi manj dopusta, koriščenje "bolniških odsotnosti" pa naj bi bilo pogosto kaznovano s prekinitvijo ali nepodaljšanjem že tako čim krajših pogodb o zaposlitvi. Agencije naj bi se povsem "požvižgale" tudi na prepoved tako imenovanega veriženja pogodb o zaposlitvi, ki določa, da delodajalec ne sme zagotavljati dela delavca uporabniku neprekinjeno ali s prekinitvami do enega meseca dlje kot eno leto.

V ZSSS menijo, da bi morale agencije obvezno pridobiti licenco, za njeno pridobitev pa bi morale dokazati skladnost delovanja z delovnopravno zakonodajo ter zagotoviti usposabljanja za varnost in zdravje pri delu. Kot pogoj predlagajo tudi, da bi bile prepovedane kakršne koli lastniške povezave med agencijami in podjetji, ki so uporabniki njihovih storitev.

Inšpektorat že vrstolet opozarja na nepravilnosti

Po oceni Inšpektorata RS za delo veliko agencij posluje nezakonito (niso vpisane v register oziroma poslujejo brez koncesijske pogodbe), medtem ko so delavci pogosto posredovani pod "krinko" raznih pogodb o poslovnem sodelovanju. Največ kršitev je v gradbeništvu, tam pa naj bi bile po pojasnilih inšpektorata zaradi večjega števila izvajalcev in podizvajalcev tudi najteže dokazljive.

Inšpektorji so lani ugotovili 41 kršitev v zvezi z opravljanjem dejavnosti brez vpisa v register agencij za zagotavljanje dela, 24 kršitev v zvezi z opravljanjem dejavnosti brez sklenjene koncesijske pogodbe, tri kršitve predpisov, ki določajo, katere pogoje mora delodajalec izpolnjevati med trajanjem koncesijske pogodbe, ter eno kršitev določil koncesijske pogodbe. Poleg tega so ugotovili tudi devet kršitev pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje.

Na inšpektoratu pravijo, da so že pred tremi leti opozoril na problem socialnega dumpinga in podali več predlogov za reševanje vprašanj s tega področja. Med drugim so predlagali sankcije tudi za uporabnike agencijskega dela, pristojnost do izrekanja višjih glob ter začasno zadržanje izdaje novih dovoljenj. Lani so ministrstvu za pravosodje podali tudi pobudo za dopolnitev kazenskega zakonika s kvalifikacijo kaznivega dejanja nezakonitega posredovanja dela.

Ministrstvo za delo pripravlja spremembe

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve ugotavljajo, da so določbe zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki urejajo področje vpisa v register agencij za posredovanje dela, "nedorečene in ne omogočajo razlikovanja med izvajanjem storitev in posredovanjem delavcev drugemu delodajalcu, to pa otežuje nadzor in omogoča zlorabe". Zakon, kot priznavajo na ministrstvu, niti ne določa minimalnih standardov, ki jih zahtevajo direktive EU.

Ministrstvo pričakuje, da bo nov zakon o urejanju trga dela (ta bo zamenjal sedanji zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti) izboljšal nadzor nad tem področjem. Predlog zakona, ki ga je pred kratkim sprejela vlada, med drugim določa, da se lahko v poslovni register vpišejo le agencije, ki v zadnjih dveh letih niso kršile delovnopravne in socialne zakonodaje in ki nimajo neporavnanih obveznosti s področja davkov in prispevkov. Zaradi preprečevanja zlorab bo agencijam odslej prepovedano opravljanje drugih dejavnosti kakor tudi možnost, da bi delavci opravljali delo za agencijo samo. Sankcije so predvidene tako za agencijo, ki ni vpisana v register, kot tudi za delodajalca, ki sprejme napotenega delavca iz neregistrirane agencije.

Na ministrstvu napovedujejo, da bodo v drugi polovici leta v okviru druge faze spreminjanja zakona o delovnih razmerjih preučili določbe zakona, ki se nanašajo na področje agencij za posredovanje dela, in pripravili sistemske spremembe.

V agencijah valijo krivdo na podjetja in "črne" agencije

Miro Smrekar, direktor agencije Adecco in predsednik upravnega odbora Združenja agencij za zaposlovanje (ZAZ), ocenjuje, da predlagane omejitve ne bodo rešile problema. "Dejstvo je, da mora biti delovanje agencij za zaposlovanje regulirano, vendar ne na način, da bi zaradi omejitev podjetja raje delala s tako imenovanimi 'kvaziposredniki'. Največ lahko dosežemo tako, da bi država spodbujala tiste agencije za zaposlovanje, ki se delovanja lotevajo transparentno, v korist delojemalcev in delodajalcev. Morda bi veljalo razmisliti tudi o večji odgovornost uporabnikov naših storitev," pravi Smrekar, ki zagotavlja, da 15 agencij za zaposlovanje, ki so trenutno vključene v ZAZ, izvaja dejavnost skladno z zakonskimi predpisi in moralno-etičnimi standardi.

Enako trdi Peter Bruvo, direktor ljubljanske poslovne enote v agenciji Manpower, ki trenutno zaposluje okoli 1200 agencijskih delavcev. "Problem niso agencije, ki imajo koncesijo (teh je nekaj čez 30), temveč njihovi uporabniki in tako imenovane "črne" agencije, ki izkoriščajo delavce in jim ne priznavajo pravic, ki jim pripadajo. Zaradi njih se posplošuje in negativizira dejavnost vseh agencij," ocenjuje Bruvo in dodaja, da so njihovi agencijski delavci po plačilu, pravicah in dolžnostih izenačeni z redno zaposlenimi.

Po Bruvovem mnenju bi morala država urediti delovno zakonodajo in vzpostaviti ustrezen nadzor. "Če se kršitve dogajajo, jih morajo pristojni organi sankcionirati in preprečiti," pravi Bruvo. Obenem se zavzema, da bi dodatno definirali pogoje, pod katerimi lahko delujejo agencije za zaposlovanje. "Ena od možnosti bi bila, da ima agencija ustrezno količino kapitala, ki bi jamčil, da lahko izplačuje obveznosti delodajalca," razmišlja Bruvo.

Sicer pa oba direktorja izpostavljata družbenokoristno vlogo agencij za zaposlovanje. "Agencije ustvarjajo nova delovna mesta, saj lahko delodajalci dobijo ustrezne delavce ob pravem času. Delojemalcem olajšamo dostop do nove zaposlitve in zmanjšamo trajanje brezposelnosti, država pa lahko na tak način zmanjša zneske socialnih transferjev in pobere več prispevkov," je prepričan Smrekar.