Maja 1993 se je Gregor Šilih zglasil v slovenjgraški bolnišnici, ker je kazal znake alergije. Zdravnica Metka Epšek Lenart mu je vbrizgala injekciji, nato je doživel anafilaktični šok, po 16 dneh kome pa je preminil v ljubljanskem kliničnem centru. Prepričana, da je zdravnica zagrešila napako, sta zakonca Šilih leta 1995 sprožila kazenski in odškodninski postopek, ki sta se oba iztekla z razsodbami, da bolnišnica in zdravnica nista odgovorni za Gregorjevo smrt. Tožnika sta kljub temu vztrajala in med nadaljnjim sodnim postopkom lani najprej dosegla uspeh na evropskem sodišču za človekove pravice. Prisodilo jima je 7540 evrov odškodnine, ker je Slovenija kršila evropsko konvencijo o človekovih pravicah s tem, ko je sodni postopek potekal nerazumno dolgo. Poleg tega Slovenija po oceni omenjenega sodišča nima dovolj učinkovitih pravnih postopkov za določitev vzroka smrti in odgovornosti za smrt tožnikovega sina v bolnišnici.

Oktobra lani je sledil še uspeh zakoncev Šilih na slovenskem ustavnem sodišču, ki je zaradi ugotovljene procesne napake razveljavilo pravdni postopek in ga vrnilo v ponovno odločanje na okrožno sodišče v Mariboru. Od takrat sta Šilihova zamenjala odvetnika (zdaj ju zastopa Franci Matoz) in bistveno - s 67.000 na 834.585 evrov - povečala odškodninski zahtevek, ki naj bi jima ga solidarno plačali zdravnica in bolnišnica. Pooblaščenec je to povečanje argumentiral s tem, da je Šilihovima duševne bolečine povečevala dolgotrajnost sojenja, povečali pa so se tudi stroški sodnega postopka. Ivan Šilih je zatem spomnil še na to, da je po sinovi smrti propadlo podjetje njegove soproge. "Štiri leta ni mogla nič delati, sin, ki je prevzel podjetje, pa ni bil dovolj vešč za nalogo. Hkrati pa so bili vsi prebivalci Slovenj Gradca naklonjeni zdravnici, zato so se naše trgovine v trenutku izpraznile," je potožil Šilih.

Matoz je včeraj vztrajal pri zahtevi, da je treba v ponovljenem postopku pritegniti novega sodnega izvedenca medicinske stroke, ki mora biti tujec. "Sodba evropskega sodišča navaja, da mora naš pravni sistem zagotoviti možnost neodvisnega izvedenca," je trdil Matoz. "Izvedenec pa ne more biti neodvisen, če je zaposlen v slovenskem zdravstvenem sistemu. Že članstvo v zdravniški zbornici krši zunanji videz neodvisnosti."

"Sodbe evropskega sodišča ni mogoče razumeti tako, kot to trdi tožeča stranka," mu je ugovarjal Miran Ocepek, pooblaščenec tožene zdravnice. "Če bi to držalo, bi bilo v vsakem sodnem postopku, povezanem z domnevno zdravniško napako, treba postavljati izvedenca iz tujine. Pri tem je še treba poudariti, da je tožečima strankama že bila zagotovljena pravica do tujih izvedencev, saj sta mnenji izdelala kar dva tujca. A zgolj zaradi tega, ker ti mnenji zanju nista bili ugodni, ni mogoče govoriti o kršitvi njunih pravic."

"Da v Sloveniji ne morejo biti neodvisni, dokazujejo primer Nekrep in podobni," mu je repliciral Matoz. "Dokler Slovenija ne bo razvila neodvisnega sistema izvedenstva, bo treba posegati po tujih strokovnjakih, saj bo samo tako mogoče zagotoviti vsaj navidezno, če že ne dejansko neodvisnost. Saj je možna tudi kolegialnost prek meja."

Sodnik Janez Žirovnik je napovedal, da bo o novem izvedenskem mnenju odločil potem, ko bo pregledal predlagane dokaze in prejel pisne izjave vseh predlaganih prič. Glavno obravnavo bi bilo možno izpeljati najhitreje na začetku oktobra, je napovedal sodnik.