Ocene, koliko zdravnikov manjka, so različne, strokovnjaki pa se strinjajo o tem, da bo treba najprej zastaviti smer, v katero naj se razvija slovensko zdravstvo. Vse bolnišnice se tako najbrž ne bodo obdržale v sedanji obliki.
Kadrovski »tok« se je obrnil v bolnišnice
Z avtocestnim križem se je dostopnost zelo povečala, je poudaril mag. Tit Albreht z Inštituta za varovanje zdravja: »Ne moremo se delati, kot da je še vedno tri ure od Ljubljane do Maribora. Nekateri oddelki v bolj oddaljenih bolnišnicah bodo seveda morali ostati, vprašanje pa je, ali bo res ostala vsa infrastruktura, kot je danes«. Kadrovski »tok« se je medtem obrnil v bolnišnično zdravstvo, kjer so se z novim plačnim sistemom precej bolj kot v osnovnem zdravstvu povečale tudi plače. V zadnjih osmih letih se je število zdravnikov v bolnišnicah povečalo za 20 odstotkov, medtem ko se je število hospitalizacij povečalo za 15 odstotkov, je Albreht pojasnil ob nedavnem posvetu o zagotavljanju človeških virov v zdravstvu. Sedanje pomanjkanje zdravnikov je, je spomnil, v veliki meri posledica pomanjkljivega načrtovanja in odlašanja pri reševanju problema v preteklih letih.
Letos je bilo po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije razpisanih 276 specializacij. Predstavniki zdravništva so ministrstvu za zdravje sporočili, da v Sloveniji manjka 2284 zdravnikov, nekateri v zdravstvu govorijo o 900, drugi pa o vsaj 300 do 500 dodatnih zdravnikih, ki naj bi jih potrebovalo slovensko zdravstvo. Kadrovski primanjkljaj zaznavajo tudi v zdravstveni negi. V bolnišnicah manjka 1571 medicinskih sester z visoko izobrazbo in 243 zdravstvenih tehnikov, je opozoril Branko Bregar iz Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije.
Ministrstvo za zdravje mora imeti vizijo, je poudaril direktor slovenjgraške splošne bolnišnice Janez Lavre. Ob pravi viziji bi se dalo po njegovem težave, ki jih prinaša pomanjkanje zdravnikov in diplomiranih medicinskih sester, začasno premostiti tudi s sedanjim kadrom. Kot je pojasnil, so v njihovi bolnišnici pri polnjenju mest za specializacije uspešni. Kako pomembno je vlagati v osnovno zdravstvo, je na načelni ravni znano že desetletja, je spomnil prof. dr. Igor Švab z ljubljanske medicinske fakultete. V prihodnje se mu obeta še več dela, a je ob kadrovskem primanjkljaju že sedaj preobremenjeno. Po Švabovih besedah se bo treba, »da bo bolje«, dogovoriti, kakšno naj bo sodelovanje med osnovnim in bolnišničnim zdravstvom, poskrbeti pa bo treba tudi za razvoj osnovnega zdravstva. »Razprava o kadrih je razprava o tem, ali smo sposobni zagotoviti humano oskrbo bolnikov,« je še dodal.
Za boljše plačilo v osnovnem zdravstvu
»Če hočemo dobro osnovno zdravstvo, moramo dobro plačati nosilce osnovnega zdravstva. Če govorimo o ojačanju osnovnega zdravstva, pa moramo povedati tudi, kaj pričakujemo od zdravnikov, ki tam delajo,« je dejal generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin. Osebno meni, da bi morali biti družinski zdravniki in cele ekipe v osnovnem zdravstvu plačani celo bolje od tistih v bolnišnicah.
Po njegovi oceni je pomanjkanje zdravnikov med drugim posledica tega, da je planiranje v zadnjem času vodila zdravniška zbornica, ki »nima cele slike«, podaljšanja specializacij, pa tudi zaradi podaljšanja zdravniških dopustov s 35 na 45 dni. Ob tem poudarja, da je treba določiti pričakovane dosežke zdravstvenega sistema, dodati kazalce kakovosti in meriti produktivnost. »Prepričan sem, da se o pomanjkanju kadra danes govori na pamet, pri tem pa se uporabljajo primerjave z deželami, ki imajo za zdravstveno varnost državljanov dvakrat več denarja.
Na drugi strani se je treba vprašati, ali je naš sistem kaj slabši od tistih, ki niso kadrovsko podhranjeni. Odgovor je ne,« je poudaril Fakin. Ob tem dodaja, da slovensko zdravje potrebuje nov profil, promotorja zdravja, kar bi lahko postale nekatere diplomirane medicinske sestre.
