Obstaja namreč uradna ocena, da je velenjskega premoga za "nemoteno oskrbo" šoštanjske termoelektrarne dovolj le do leta 2028, pri čemer naj bi preostali premog v Šaleški dolini pridobili ali z izkopom tako imenovanih vezanih zalog ali z uvozom premoga iz tujine, ki bi ga dodajali lignitu. To so v študiji, ki so jo v okviru tehnološkega skrbnega pregleda projekta blok 6 lani decembra pripravili za Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD), ugotovili strokovnjaki iz finskega podjetja Pöyry Energy. "S količino vezanih rezerv bi bilo mogoče pokriti povpraševanje po premogu do leta 2048. Do leta 2054, ko se izteče štiridesetletna življenjska doba bloka 6, bi lahko (TEŠ, op. a.) zmanjkalo za okrog deset milijonov ton premoga," navajajo avtorji študije, na podlagi katere se bo EBRD čez slab mesec dni odločala, ali bo gradnjo bloka 6 sofinancirala s 150-milijonskim posojilom.

Uvoz štirih milijonov ton premoga?

Gre za prvi javno znani dokument, ki dopušča možnost, da bodo v Šoštanju za proizvodnjo električne energije iz bloka 6 uporabljali tudi uvoženi premog. Še oktobra lani so v TEŠ, ki jo vodi Uroš Rotnik, v investicijskem načrtu za blok 6 zapisali, da se bo v njem kot gorivo uporabljal "izključno domač premog" iz Velenja. Že dva meseca kasneje, decembra lani, pa je bilo v povzetku študije Pöyry Energy mogoče prebrati, da bi lahko v TEŠ primanjkljaj premoga pokrili s primešavanjem uvoženega premoga, ki "je bilo tako ali tako predvideno". Po oceni Fincev bi morala TEŠ v tem primeru uvoziti okrog štiri milijone ton visokokaloričnega premoga. Za kakšen posel gre pri uvozu premoga, veliko pove podatek, da so v Šoštanju za enako količino lignita, ki je slabše kakovosti, leta 2008 premogovniku plačali okrog 128 milijonov evrov. Avtorji študije celo menijo, da bi lahko premog v Velenje brez težav prepeljali po železnici.

Da možnost, da bo blok 6 deloval na uvoženi in ne le na velenjski premog, "teoretično obstaja", so v sredo priznali tudi na HSE in dodali: "Tudi pri konstrukciji glavne tehnološke opreme (ki jo bo dobavil Alstom, op. a.) je bila predvidena možnost mešanja največ do šest odstotkov uvoženega premoga. Vendar bi bilo nesmiselno uvažati relativno drag premog, če ga je dovolj na lokaciji sami."

Finci: Ključ v strukturi rezerv

Ključno vprašanje je torej, ali je premoga v Velenju dovolj za celotno življenjsko dobo bloka 6. Poglejmo številke: po navedbah Fincev, ki se pri tem sklicujejo na ocene Premogovnika Velenje, je bilo konec lanskega leta na območju rudnika na voljo dobrih 124 milijonov ton rezerv premoga. Čeprav bi ta količina ob načrtovani porabi TEŠ, ki bo do leta 2021 letno "pokurila" štiri milijone ton premoga, to količino pa bo do leta 2041 še prepolovila, morala zadostovati za oskrbo bloka 6, je ključ v strukturi samih rezerv premoga. Kot so ugotovili v Pöyry Energy, je namreč po podrobnejših preiskavah v štirih izkopnih območjih premogovnika "nesporno" na voljo le za okrog 75 milijonov ton premoga.

Pri preostalih 49 milijonih ton premoga avtorji študije za EBRD, ki so sicer gradnji bloka 6 relativno naklonjeni, opozarjajo na dve dejstvi. Prvič, da gre za tako imenovane vezane zaloge v varnostnih stebrih, neizkoriščenih žepih in težje dostopnih lokacijah v smeri proti Šoštanju. Za njihovo izkoriščanje bi moral premogovnik povečati število delovišč, kar bi mu lahko podražilo stroške rudarjenja. In drugič, da ocena o količini teh zalog temelji na "strokovni presoji in izkušnjah rudarskih strokovnjakov iz Velenja". "Obstaja tudi možnost, da bo premoga dovolj. To bi se zgodilo, če bodo v velenjskem premogovniku sposobni pridobiti (involve) dodatne geološke rezerve iz območja rudarjenja, ki so trenutno izven dosega, ali zmanjšati izgube pri rudarjenju," poudarjajo v finski družbi Pöyry Energy.

Razkrita skrivnost "ohladitve" bloka 5?

Tako v HSE kot v Premogovniku Velenje sicer poudarjajo, da je premoga za TEŠ že po sedanjih ocenah dovolj. Pri tem se sklicujejo na potrdilo o stanju zalog in virov mineralne surovine, ki ga je konec marca letos izdalo ministrstvo za gospodarstvo. To navaja, da je bilo zadnji dan leta 2008 v velenjskem premogovniku na voljo skoraj 132 milijonov ton odkopnih zalog. Omenjeno potrdilo je izdala komisija za ugotavljanje zalog in virov mineralnih surovin, ki ji predseduje Milan Bidovec z državnega geološkega zavoda. "V drugi polovici lanskega leta so naše strokovne službe ponovno temeljito preračunale vse razpoložljive zaloge premoga v Šaleški dolini. V začetku leta 2010 je bilo tako na razpolago še vedno skoraj 128 milijonov ton premoga, kar več kot zadošča za potrebe bloka 6 do konca obratovanja," so nam pojasnili v premogovniku, ki ga vodi Milan Medved.

Pri tem velja opozoriti, da bi TEŠ po zadnjem veljavnem investicijskem načrtu za blok 6 med letoma 2011 in 2054 porabila okrog 139 milijonov ton premoga, torej okrog enajst milijonov več od trenutnih zalog. Res pa je, da omenjeni načrt predvideva, da bo TEŠ do leta 2027 še okrog 20 milijonov ton premoga porabila za proizvodnjo elektrike iz bloka 5, ki so se ga v Šoštanju kasneje odločili predčasno "ohladiti". Ali so se torej v TEŠ blok 5 še pred iztekom življenjske dobe odločili "ohladiti", ker zanj nimajo dovolj premoga? "Ne," odgovarjajo v HSE in poudarjajo, da bo blok 5 v hladni rezervi zaradi okoljskih zahtev in bo obratoval samo v primeru, ko ne bo obratoval blok 6.

primoz.cirman@dnevnik.si