Navijači, ki so na tribunah navijali za Američana, so stali in vzklikali: „Hočemo še, hočemo še!“
„Želim si nadaljevati spopad, ampak enostavno ne vidim,“ je rekel Mahut v kamere, Isner pa: „Nikoli več se ne bo ponovil takšen dvoboj, nikoli.“
Verjetno ni potrebno poudarjati, da gre pri vseh podatkih za absolutne rekorde vseh časov v teniški zgodovini. Nikoli prej na Wimbledonu ni noben dvoboj, ne moški ne ženski ne v dvojicah, trajal dlje od 112 iger, kar se je zgodilo leta 1969.
Visok 25-letni Američan, sicer trenutno 19. teniški igralec na svetu in 28-letni Francoz, 148. na ATP lestvici, sta samo peti set do zdaj odigrala v rekordnih 118 igrah. Sicer je samo peti niz trajal sedem ur in štiri minute.
In tudi wimbledonski semafor se je pri rezultatu 47:47 ustavil, ker očitno ni programiran za višje rezultate, pri rezultatu 48:48 pa se je enostavno ugasnil. Zmagovalca zgodovinskega dvoboja naj bi dobili jutri.
"Skoraj nimam besed, da bi opisal, kaj se dogaja na igrišču številka 18. To je precej večje kot karkoli, čemur sem bil v življenju kdaj priča na teniških igriščih. Ne morem razumeti, kako lahko po takšnem ultramaratonu sploh še premikata utrujeni telesi," se ni mogel načuditi Federer, ki se je ob tem upravičeno spraševal: "Ne predstavljam si, kako se bosta po tako nepredstavljivem naporu počutila dan po dvoboju, naslednji teden, naslednji mesec."
Mahut in Isner sta sredin dvoboj začela ob 14. uri na s soncem obsijanem igrišču, končala pa, ko je bila nad številko 18 že velika luna. "Dvoboj je s tribun z navdušenjem spremljal tudi legendarni Američan John McEnroe, sam trikratni zmagovalec Wimbledona: "Ne morem verjeti, da ta dva fanta sploh še stojita na nogah. Po takšnem naporu ne eden ne drugi bržčas nimata možnosti za wimbledonski naslov, a za vedno sta spisala zgodovino tenisa."
