Med pomembnejšimi projekti z vidika mednarodnega sodelovanja je Kopač izpostavil povezavo električnega sistema in plinovoda s sosednjo Madžarsko. Projekta bosta po njegovem prispevala k večji stabilnosti oskrbe s plinom in več možnosti za konkurenčno oskrbo v Sloveniji.

Med za Slovenijo pomembnejšimi projekti v regiji sta po Kopačevem mnenju še terminal za utekočinjen naftni plin na Krku in gradnja plinovoda Južni tok. Južni tok, ki ga skupaj gradita ruski Gazprom in italijanski Eni, postaja z nedavnim vstopom francoskega energetskega velikana EDF po Kopačevem mnenju zelo realen projekt. "Do njegove realizacije bo skoraj zagotovo prišlo relativno kmalu, v prihodnjih letih," je dejal.

Konferenca je pozornost namenila tudi plinovodu Beli tok, ki bo črpališča zemeljskega plina na južnem Kavkazu povezal z Romunijo, v nadaljevanju pa naj bi bil plinovod speljan do Trsta. Gre za projekt, ki nastaja v okviru t.i. plinovodov Južnega koridorja, je pojasnil predstavnik konzorcija GUEU Beli tok Giorge Vašakmadze. Projekt, ki sodi po njegovem mnenju med prednostne projekte EU, predstavlja odgovor na zahteve unije po diverzifikaciji virov dobave zemeljskega plina in pričakovano povečano porabo plina v prihodnosti.

Približno 2000 kilometrov dolg plinovod, ki bo speljan pod gladino Črnega morja, je trenutno v fazi pridobivanja dovoljenj, sledili bodo dogovori z bankami in iskanje finančnih sredstev, je dejal Vašakmadze. Sicer pa bosta plinovoda Nabucco in Beli tok v prihodnosti v Evropo dobavila okoli 60 milijard kubičnim metrov plina letno. To ustreza predvidenim količinam plina, ki naj bi letno iz Rusije v Evropo pritekel po konkurenčnem projektu Južni tok.

Sicer pa je v energetskih projektih v Jugovzhodni Evropi po Kopačevih besedah veliko potencialnega posla tudi za slovenska podjetja, bodisi za gradbena podjetja, dobavitelje opreme ali izvajalce inženiringa in projektov. Holding slovenske elektrarne (HSE), ki je v preteklosti že investiral v termoelektrarno v Bolgariji, se trenutno poteguje na razpisu za gradnjo termoelektrarne v Novem Sadu v Srbiji.

Po mnenju Tomaža Orešiča iz mednarodnega podjetja EFT je v jugovzhodni Evropi po letih zatišja v zadnjem času opaziti ambiciozne energetske projekte. Težava pri realizaciji je poleg omejenega dostopa do finančnih virov na mednarodnih trgih tudi manjše zanimanje velikih korporacij, ki so se ob gospodarski krizi raje usmerile na domače trge in trge z najnižjo stopnjo tveganja.