In kaj na Dursu, ki je sicer pristojen za nadzor nad plačevanjem socialnih prispevkov, storijo sami? »Če ugotovimo, da davčni zavezanec ni obračunal prispevkov ali predložil obrazca REK, ga pozovemo k predložitvi obračuna. Če zavezanec tega ne stori, se začne postopek odmere davkov in prispevkov ter izreče sankcija v skladu z zakonom o prekrških. Če davek ni plačan v rokih in v zneskih, kot so predpisani z veljavno zakonodajo, začnemo postopek davčne izvršbe,« so nam pojasnili na Dursu.

Zastarel informacijski sistem Dursa

Na Dursu menijo, da je ključni problem manjše učinkovitosti pri pobiranju davkov in prispevkov v zastarelem in formacijskem sistemu. Z implementacijo novega sistema bi, kot pravijo, na letni ravni pobrali dobrih 300 milijonov evrov več. Durs predlaga tudi spremembo kazenskega zakonika, po kateri bi neplačevanje prispevkov za socialno varnost postalo kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev, še preden je ta tudi dejansko prikrajšan. Po sedanji ureditvi lahko delavec to dokazuje šele ob uveljavljanju pravice do pokojnine.

Razširitev inkriminacije kaznivega dejanja v primerih neplačevanja prispevkov so aprila podprli tudi člani Sveta ZPIZ, obenem pa ocenili, da je inšpekcijska služba »popolnoma neučinkovita«. Po njihovem mnenju bi moral imeti inšpektorat za delo večja pooblastila, prav tako pa bi morali omogočiti povečati število inšpektorjev.

Na inšpektoratu za delo priznavajo, da so njihove možnosti zelo omejene. Sami, kot pravijo, niso neposredno pristojni za nadzor nad neplačevanjem prispevkov, niti tega ne morejo preverjati, saj bi na tak način posegli v pristojnost drugega organa – Dursa ali sodišča. Največ, kar lahko storijo, je, da v okviru inšpekcijskih nadzorov ugo tovijo kršitve pri zaposlovanju na črno, k čemur sodi tudi neplačevanje pris pevkov. V teh primerih lahko deloda jalcu z odločbo prepovejo opravljanje delovnega procesa.

Sindikati in finančno ministrstvo vsaksebi

Po mnenju nekaterih, zlasti sindikatov, bi lahko neplačevanje prispevkov omejili s prepovedjo odpisov, odlogov in obročnih plačil davka. Teh ugodnosti je bilo lani deležnih več kot 1000 pravnih in fizičnih oseb, ki jim je bilo na tak način odpisanih ali odloženih za skoraj 20 milijonov evrov obveznosti. Z omejitvijo odlogov plačil pa se ne strinja vlada, ki je prepričana, da odlog omogoča podjetjem premostitev hude finančne situacije in preprečitev hujše gospodarske škode ter s tem nadaljnje poravnavanje davčnih obveznosti, fizičnim osebam pa preživljanje, ki naj bi bilo zaradi plačila davka ogroženo. Ministrstvo za finance v noveli pravilnika o izvajanju zakona o davčnem postopku celo napoveduje, da bo uporabo in kriterije za odpis, odlog in obročno odplačevanje še poenostavilo.

S svojimi predlogi so neuspešni tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Upravni  odbor  ZZZS je namreč že marca lani ministrstvu za zdravje predlagal, da bi se začasno zadržanje pravic do zdravstvenih storitev in denarnih dajatev razširilo na poslovodne delavce podjetij in po njih zavarovane družinske člane; ti bi tako dopoplačila dolga lahko uveljavljali le nujno zdravljenje. Po sedanji zakonodaji lahko ZSSS zadrži pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja le za zavarovance,  ki si sami plačujejo prispevke (med drugim samostojni podjetniki, kmetje, vrhunski športniki…).

Za kaznivost bi bil potreben naklep

Problematika neplačevanja socialnih prispevkov predstavlja trd oreh tudi za pravosodje. Pravosodno ministrstvo namreč zagovarja stališče, da samo neplačilo obveznosti ne more biti kaznivo dejanje. Da bi to postalo, pravijo, je nujen pogoj, da je šlo za zavesten naklep kršitve pravil delovnega oziroma socialnega prava.

Na vrhovnem državnem tožilstvu so nam povedali, da gre pri tovrstnih kaz nivih dejanjih za zapletena vprašanja, ki v sodni praksi za zdaj še niso bila obsežneje obdelana. Pri tem izposta vljajo sodbo vrhovnega sodišča  iz lanskega leta, iz katere izhaja, da če delodajalec zaradi slabega finančnega položaja ali  drugih objektivnih oko liščin nima možnosti izplačati plače ali plačati  prispevkov, ne gre za kaznivo dejanje, pač pa zgolj za kršitev delov nopravne zakonodaje oziroma pred pisov o socialnem zavarovanju. Ker je kolegij kazenskega oddelka vrhovnega državnega tožilstva ocenil, »da  bi lahko bila obstoječa inkriminacija kazni vega dejanja kršitve pravic iz socialnega zavarovanja v praksi problematična«, je ministrstvu za pravosodje predlagal, da se ta tematika vključi v razprave o morebitni spremembi ka zenskega zakonika. Državni tožilci so za tovrstne kršitve od 1. januarja lani do 15. aprila letos prejeli ovadbe zoper 264 oseb, zoper 131 so zahtevali določena preiskovalna dejanja, obtožili pa so 142 oseb.