Iz predloga zakona tako izhaja nova obveznost, da bo moral Filmski center prevzeti breme razpisa za avdiovizualna dela. Ob tem predlagatelji zakona pozabljajo, da ima Filmski sklad že zdaj velike težave z računovodsko in finančno obdelavo nekaj celovečernih in kratkih filmov letno. Povsem nerealno je pričakovati, da bo Filmski sklad v obstoječi kadrovski sestavi lahko obdelal to množico novih projektov - letos jih je bilo odobrenih trideset -, če že zdaj komajda zmore pravočasno obdelati 10 ali 15 projektov letno. Takšna razširitev obveznosti bo bodisi blokirala delovanje Filmskega centra ali pa bodo morali zaposliti kdo ve koliko dodatnih uslužbencev, da bodo sploh lahko omogočili normalno delovanje centra. Pri čemer ne gre spregledati, da je razpis za avdiovizualna dela namenjen izključno televizijskim projektom!

Treba je vedeti naslednje: iz sprejete programske poslovne politike Filmskega sklada za leti 2010-2011 (podatki so dostopni na spletni strani FS) je razvidno, da bo Filmski sklad namenil za vse razpise za realizacijo filmov, razvoje projektov in scenarijev, povečave ipd. samo 60 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev (2,9 od skupno 4,8 milijona evrov), torej za tisto, zaradi česar je sploh bil ustanovljen. Kam izgine preostalih 40 odstotkov sredstev sklada?! Predlagatelji novega filmskega zakona se zelo radi sklicujejo na odličen slovaški zakon o kinematografiji. Problem je samo v tem, da se naš predlog zakona in slovaški v ključnih detajlih bistveno razlikujeta. Tako slovaški zakon izrecno določa, da lahko sklad za lastno režijo (plače zaposlenih, najem pisarn in vse drugo) nameni samo do 5 odstotkov vseh sredstev, s čimer so zagotovili, da se večina denarja res nameni za produkcijo filmov, medtem ko gre pri nas že tretjina denarja za poslovanje sklada! Zaradi novih obveznosti iz predloga zakona, kot je razpis za avdiovizualna dela, bodo stroški delovanja Filmskega sklada oziroma centra samo še naraščali. Ker ministrstvo za kulturo ne namerava povečati proračunskih sredstev za delovanje novega Filmskega centra, naj bi torej vse to omogočilo dodatno zunajproračunsko financiranje?

Privatne televizije na čelu s Pop TV že zdaj vehementno trdijo, da za Filmski center ne bodo namenile niti centa, pa čeprav je to ustaljena praksa v mnogih državah EU. Dokler ta spor ne bo razrešen, Filmski center tega denarja ne bo videl, kar v najboljšem primeru pomeni šele čez nekaj let, zelo mogoče pa sploh nikoli. Tudi pri financiranju iz RTV-prispevka je v zadnjem predlogu zakona prišlo do ključne spremembe; v prvem osnutku zakona je bilo zapisano, da se ta sredstva stekajo na račun Filmskega centra, zdaj pa ne več. Kar je še ena ključna razlika v primerjavi s slovaškim zakonom, kjer javna televizija neposredno financira njihov sklad. V predlogu slovenskega zakona je zdaj predvideno, da bo za ta sredstva TV Slovenija kar sama izvedla razpis in odločala, katerim projektom (in to ne samo filmskim!) bo denar namenjen, medtem ko Filmski center ne bo imel nikakršnega vpliva na razpise TVS. Tu govorimo o sredstvih v višini 2,5 odstotka RTV-prispevka, kar znese okoli 2,2 milijona evrov. Četudi bi šel ta denar v celoti neposredno na račun Filmskega centra, ne bi niti približno zadostoval za izdelavo šestih celovečernih igranih filmov letno, kot to določa Nacionalni kulturni program.

Filmski studio Viba film v novem predlogu zakona ni omenjen niti z besedo, nujna pa bi bila tudi njegova statusna umestitev na način, ki ne bo bistveno drugačen od zdajšnjega. Vse drugo vodi v javno ali prikrito privatizacijo Viba filma. Vse kaže na to, da bodo stroški, ki jih je za realizacijo filmov preko Viba filma doslej pokrivalo ministrstvo za kulturo, še dodatno finančno obremenili posamezen film, kar bo moral v veliki meri spet financirati prav Filmski center.

Skratka, predlog zakona nalaga vedno več finančnih in organizacijskih obveznosti novemu Filmskemu centru, viri financiranja pa se ne bodo povečali oziroma bodo tako o izboru filmov kot tudi drugih televizijskih projektov, iz tistega malo povečanega deleža sredstev iz RTV-prispevka, odločali drugje, ne pa v Filmskem centru. Ta račun se preprosto ne izide.