Sončna svetloba vsebuje poleg koristnih valovanj (vidna svetloba in toplota) tudi ultravijolično (UV) sevanje, ki ga človek ne občuti. UV-žarki sodelujejo pri tvorbi vitamina D, ki ga potrebujemo za normalen razvoj in zdravje kosti, v prevelikih količinah pa lahko povzročijo škodljive posledice na koži in očesni leči.

UV-sevanje je različno. Dolgovalovnega UVA-sevanja (aging, angl. staranje), ki pospešuje staranje kože in razvoj sive mrene v očesni leči, ozonska plast v večjem obsegu ne prepušča. Ozonska plast odbije tudi večji del kratkovalovnega UVB-sevanja (burning, opeklina), ki na koži povzroča sončne opekline, zmanjšuje imunsko odpornost organizma, škoduje očem in povzroča genetske poškodbe, ki vodijo v razvoj kožnega raka.

Na moč UV-žarkov tako bistveno vpliva debelina zaščitnega ozonskega plašča. V zmernih geografskih širinah na severni polobli je zaščitni ozonski plašč v stratosferi najtanjši ob koncu zime in zgodaj pomladi, vendar je UV-sevanje takrat bistveno šibkejše kot poleti.

UV-žarki lahko skoraj nemoteno prodrejo skozi oblake in smog. Tanka plast oblakov prepusti tudi do 80 odstotkov UV-sevanja, zato se je treba pred soncem zaščititi tudi v oblačnem vremenu. UV-sevanje se zelo dobro odbija od snega, zato se lahko v gorah prejeti odmerek UV-sevanja skoraj podvoji. Na peščeni plaži se odbije le četrtina UV-sevanja, od vodne površine, trave in zemlje pa le še desetina.

Kratkovalovno UVB-sevanje prehaja v vodo (do globine pol metra v primerjavi z vodno gladino še vedno prodre okoli 40-odstotni delež UVB-sevanja), v veliki meri pa ga zadrži steklo, zato nas sonce skozi okno ne opeče. UVA-sevanje, ki ima daljšo valovno dolžino, prehaja tudi skozi steklo in globoko v vodo. Pri vožnji z avtomobilom je zato del telesa ob oknu - pri vozniku leva polovica telesa, zlasti leva podlaket in roka - ob lepih dnevih izpostavljen UVA-sevanju, ki stara kožo in deluje spodbujevalno v procesih razvoja kožnega raka. Zato je tudi pri vožnji v zaprtem avtomobilu potrebna zaščita pred soncem: najbolje se je zaščititi z obleko, po delih roke, izpostavljenih soncu, pa se lahko tudi namažemo z zaščitno kremo.

Človek potrebuje minimalne količine neposredne izpostavljenosti sončnim žarkom. Kot rečeno, sončno sevanje pripomore k tvorbi vitamina D, ki v telesu pospešuje absorbcijo kalcija in fosfatov iz črevesa in je nujno potreben za normalno rast ter mineralizacijo kosti in zob. Za nastanek zadostne količine vitamina D v koži pa zadostuje pri svetlopoltih ljudeh v poletnem času že okoli pet minut izpostavljenosti kože obraza in hrbtišča rok soncu. Pri tistih s temnejšo barvo kože je za nastanek zadostne količine vitamina D dovolj deset minut. Večurno izpostavljanje torej ni potrebno niti smiselno, saj vitamina D ne moremo tvoriti na zalogo.

Sončna svetloba je potrebna tudi za vzdrževanje primernega psihičnega počutja in dnevno-nočnega ritma, vendar tudi za te namene večurno izpostavljanje sončnim žarkom ni potrebno.