Kot je ob četrtkovi splošni razpravi podarila ministrica za kulturo, RTVS v predlogu novega zakona ostaja osrednji javni medij nacionalnega pomena, predlog zakona pa po njenih besedah ohranja osnovno organizacijsko strukturo, vendar pa je velika večina konstitutivnih elementov RTVS urejena drugače.
Pri tem je izpostavila spremembe glede statusa uslužbencev, premoženja, sistema korporativnega upravljanja, spremembe pri osebni odgovornosti članov organov RTVS, z načinom njihovega imenovanja in financiranja. Predlagani zakon predvideva, da bo RTVS samostojna pravna oseba javnega prava posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, Republika Slovenija pa bo še naprej njen edini ustanovitelj.
Predlog zakona po njenih ocenah tako ne spreminja tistih rešitev, ki so se uveljavile v preteklosti in so se izkazale za uspešne. Po mnenju Širce bo po predlogu zakona možen nov način korporativnega upravljanja z zelo povečano fleksibilnostjo in ob povečani odgovornosti članov organa RTVS.
Zakon predvideva, da bo RTVS samostojna pravna oseba javnega prava posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. Spreminja tudi število članov sveta z zdajšnjih 29 na 15, pa tudi način njihovega imenovanja. Tako bo dva člana na predlog italijanske in madžarske skupnosti ter verskih skupnosti imenoval predsednik države. Pet članov bo imenoval državni zbor. Po enega člana bodo imenovali Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Nacionalni svet za kulturo, Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, Zveza društvenih organizacij Slovenije in Rektorska konferenca. Tri člane pa bodo med seboj izvolili zaposleni v RTV Slovenija.
Uslužbenci na RTVS ne bodo več javni uslužbenci, določanje višine RTV-prispevka ne bo več v domeni vlade, ampak se bo avtomatično usklajeval z rastjo življenjskih potrebščin.
