Osnutek predloga izhodišč za nacionalni program visokega šolstva 2011 - 2020 ministrstvo za visoko šolstvo vodi pod naslovom Dr-zna Slovenija (Slovenija: DRužba ZNAnja), kar po Golobičevih besedah izhaja iz ambicije, da bi Slovenija postala družba znanja.

Če želimo postati družba znanja, pa bo po ministrovih ocenah potrebno veliko drznosti pri naslavljanju samoumevnosti, "ki obvladujejo visokošolski prostor", ki je "akademski in žal zelo neakademsko urejen".

"Marsikdo misli, da smo družba znanja, a smo v premajhni meri, da bi smeli to razglasiti," je prepričan minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

Pri prenovi visokega šolstva ministrstvo vodi načelo kakovosti, pri čemer izpostavlja pomen visokega šolstva v družbi znanja. Javne visokošolske inštitucije bodo po ministrovih besedah podpirali in financirali izključno na podlagi kakovosti, poudarja pa tudi pomen vseživljenjskega učenja in socialno razsežnost visoke šolstva.

Delež prebivalstva med 30 in 34 leti s terciarno izobrazbo bo do leta 2020 vsaj 45-odstoten, napoveduje Golobič. Vsak posameznik bo imel enkrat v življenju pravico do štirih let brezplačnega študija na prvi bolonjski stopnji, v eni študijski smeri. Tudi študij na drugi bolonjski stopnji bo brezplačen, a bo moral študent sredstva praviloma vrniti, če študija ne bo končal.

Minister je kritičen do odstotka študentov, ki študija ne končajo. Odstotek študentov, ki se vpišejo na visokošolske institucije in ne diplomira, se mora do leta 2020 znižati za dve tretjini, saj je trenutno 35-odstoten.

Poudaril je nujnost profilacije visokega šolstva, saj bi po njegovih besedah sedaj vse visokošolske ustanove izvajale vse programe. Toda to po njegovih besedah ni konkurenca, "to je izpodrivanje in dimenzija, ki gre v nasprotno smer od profilacije in kakovosti".

Ministrstvo želi okrepiti sodelovanje med visokošolskimi inštitucijami in inštituti, poudarjajo še pedagoško usposabljanje visokošolskih učiteljev ter fleksibilnost programov.

Golobič načrtuje tudi višjo mobilnost študentov in učiteljev, ki je sedaj nizka. Po njegovih besedah bodo povečali privlačnost slovenskega visokošolskega prostora za študente iz Zahodnega Balkana ter Evro - Sredozemske regije.

Na novo bo ministrstvo opredelilo strukturo študija in programov. Vse tri stopnje študija morajo po ministrovih besedah nuditi celovito izobrazbo in zaposljivost diplomantov. Univerze bodo izvajale univerzitetne programe na vseh treh stopnjah, visoke šole pa programe na prvi in drugi študijski stopnji.

Tudi direktorica direktorata za visoko šolstvo Majda Širok je izpostavila nujnost zvišanja števila izobraženih na terciarni ravni, saj po njenih besedah globalno gospodarstvo predvideva rast delovne sile, ki to zahteva.

Ministrstvo ugotavlja tudi nizko odprtost za ranljive skupine prebivalstva v visokošolski prostor. V sistemu financiranja visokošolskih zavodov zaznavajo podporo socialni komponenti, ki pa je kontraproduktivna, opozarja direktorica.

Nacionalni program visokega šolstva namerava ministrstvo v vladno proceduro poslati konec leta.