V Sloveniji se zdravi okoli 4000 odvisnikov, od 50 do 70 odstotkov jih ima tudi duševno motnjo, je na današnji novinarski konferenci ob predstavitvi programa pojasnila Kores Plesničarjeva. Opozarja, da kljub temu ustrezni programi za zdravljenje bolnikov z dvojnimi diagnozami v Sloveniji še niso razviti. Še posebej primanjkuje programov za rehabilitacijo tovrstnih bolnikov, poudarjajo na kliniki.

Generalni direktor klinike Bojan Zalar je prepričan, da bo ta program odmeven, tudi v tujini. Kot pravi, pa je ta program šele začetek. V prihodnosti namreč vidijo tudi možnost uvedbe podobnega programa na področju alkoholizma.

Posestvo, kjer je zadnjih 10 let združenje Šent izvajalo program delovne terapije, že od leta 1938 pa je v upravljanju klinike, je po besedah Korez Plesničarjeve prava lokacija za obravnavo bolnikov z dvojnimi diagnozami. To so namreč med najtežjimi oblikami bolezni, ki zahtevajo celostno obravnavo, klasične psihiatrične bolnišnice pa za to niso primerne.

Do leta 2012 nameravajo postopno prenoviti poslopja na posestvu. Za začetek bodo uredili dnevni center za 20 bolnikov, kasneje pa tudi prostore za hospitalizacijo, je pojasnil Zalar.

Celostni pristop zdravljenja, kot ga bodo ponudili s tem programom, bo po besedah Zalarja pripeljal do tega, da bodo bolniki dalj časa brez duševnih motenj in torej ne bodo v obravnavi na kliniki.

Zalar je poudaril, da ta program ne bo neka terapevtska skupnost, ki bi temeljila na laičnih načelih, saj pri bolnikih z dvojno diagnozo to sploh ni primerno. Sprejemali bodo bolnike iz vse Slovenije, enota bo odprtega tipa, bolniki pa se bodo v program vključevali prostovoljno.

Aktivnosti, ki jih bodo izvajali, bodo usmerjene predvsem k zagotavljanju trajne abstinence in stabilizaciji duševne motnje bolnikov, pravi strokovna direktorica. Poleg terapevtske obravnave bodo bolnike učili tudi komunikacijskih in drugih socialnih veščin ter prepoznavanja obeh bolezni.

Zalar je danes poudaril, da poleg pozitivnih učinkov za bolnike tak integriran program obravnave zahtevnejših bolnikov prinaša dobrobit tudi za zdravstveni sistem. S tako obravnavo se bodo namreč zmanjševali stroški zdravstvene obravnave in stroški obravnave v sklopu socialno-varstvenih storitev.